Jedro

Če prvotni interes po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. V konkretnem primeru sta namreč pravdni stranki sklenili (perfektno) sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da so urejena vsa medsebojna razmerja iz predmetnega gospodarskega spora in zato ena proti drugi nimata nobenih zahtevkov več. To pa pomeni, da se pritožnikov pravni položaj z odločbo pritožbenega sodišča sploh ne bi mogel izboljšati.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 72/2013 - 115 z dne 8.11.2013, pristojno Višje sodišče v Kopru.

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka po tožbi v petnajstih dneh plačati tožeči stranki po tožbi glavnico v višini 42.487,20 EUR s pp, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke po tožbi na plačilo glavnice v višini 99.880,80 EUR s pp. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek po nasprotni tožbi za plačilo zneska 22.441,18 EUR s pp in zneska 40.091,54 EUR s pp, ugodilo pa je zahtevku po nasprotni tožbi v višini zneska 28.615,35 EUR s pp. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora družba H. d.o.o. v petnajstih dneh plačati družbi E. d.o.o. 447,00 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne do plačila dalje.

3. Zoper odločitev v točki I, III in VI izreka sodbe se je pritožila tožena stranka po tožbi in tožeča stranka po nasprotni tožbi, pri čemer je pritožbenemu sodišču predlagala, da tožbeni zahtevek po tožbi v celoti zavrne, ugodi pa zahtevku po nasprotni tožbi.

4. Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Če prvotni interes po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru pravni interes za pritožnika po vložitvi pritožbe odpadel, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe ne more več nastopiti. V konkretnem primeru sta namreč pravdni stranki sklenili (perfektno) sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da so urejena vsa medsebojna razmerja iz predmetnega gospodarskega spora in zato ena proti drugi nimata nobenih zahtevkov več (sodna poravnava z dne 15.1.2014 v zadevi VII Pg 1, sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani). To pa pomeni, da se pritožnikov pravni položaj z odločbo pritožbenega sodišča (glede na tisto, kar je uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje) sploh ne bi mogel izboljšati. Pravico do pritožbe (pravno varstveni interes) ima namreč samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. 5. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke po tožbi in tožeče stranke po nasprotni tožbi zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo (prvi in četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).