Jedro

ZFPPIPP v drugem odstavku 408. člena določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Citirana določba se nanaša na prispevke na splošno, saj zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike iz citirane določbe izvzete.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je kot prvostopenjski organ izdala zoper tožnika sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva za dolgovan znesek obveznosti, ki znaša na dan 21. 11. 2019: glavnica 33.074,31 EUR, zamudne obresti 25.773,28 EUR, stroški sklepa 10,00 EUR, skupaj 58.857,59 EUR (1. točka izreka). Sklenila je, da se davčna izvršba opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri banki R., d.d. (2. točka izreka). Banki je naložila, da opravi rubež sredstev do višine davčnega dolga po sklepu o izvršbi, pri čemer upošteva izvzetja iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, v kolikor gre za sredstva, nakazana za tekoči mesec (3. točka izreka), ter da zarubljena sredstva prenese na prehodni račun MF FURS (4. točka izreka). Banki je prepovedala izplačati denarna sredstva dolžniku, slednjemu pa razpolagati z zarubljenimi denarnimi sredstvi, dokler ne bo poravnan celoten dolg po sklepu o davčni izvršbi z zamudnimi obrestmi do vključno dneva plačila dolga (5. točka izreka). Odločila je še, da vse stroške davčne izvršbe plača dolžnik in da pritožba dolžnika ne zadrži začete davčne izvršbe (5. in 6. točka izreka).

2. V obrazložitvi je navedla, da iz knjigovodske evidence davčnega organa izhaja, da dolžnik ni v predpisanem roku poravnal obveznosti, ki so navedene v izreku tega sklepa, zato je bilo potrebno zoper njega v skladu s 143. členom ZDavP-2 začeti davčno izvršbo. Zamudne obresti se v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZDavP-2 plačajo od neporavnanih obveznosti. Prvostopenjski organ je v skladu z drugim odstavkom ZDavP-2 upošteval izvzetje iz 159. člena tega zakona in v skladu s 160. členom navedenega zakona predpisane omejitve izvršbe.

3. Zoper odločitev upravnega organa prve stopnje je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance kot neutemeljeno zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2 začne davčni organ izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Na podlagi drugega odstavka navedenega člena začne davčni organ izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, ki vsebuje podatke iz 151. člena ZDavP-2. V skladu z določbo prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, ti pa so taksativno našteti v drugem odstavku 145. člena ZDavP-2. Iz tabele v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da se poleg stroškov izpodbijanega sklepa pritožnika terja za obveznosti iz naslova davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja – REK-1 za obdobje april 2007 – november 2009, marec 2010 – december 2010, april 2011 – december 2011 in april 2012 – december 2012 ter za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje od oktobra 2007 do decembra 2013. Pritožbeni organ ugotavlja, da je naveden izvršilni naslov ter datum izvršljivosti, kot tudi znesek davka in znesek zamudnih obresti, obenem tudi ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse predpisane sestavine, kot jih zahteva zakon. Poudarja, da ni sporno, da je bil dne 11. 10. 2016 nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja s sklepom opr. št. St ..., ki je bil pravnomočno končan dne 19. 10. 2019. V okviru stečajnega postopka je Okrožno sodišče v Murski Soboti dne 13. 6. 2019 izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerim je odločilo, da se odpustijo obveznosti stečajnega dolžnika ter da odpust učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 11. 10. 2016, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Iz tretje točke izreka sklepa o odpustu obveznosti izhaja, da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha upnikova pravica sodno uveljaviti plačilo terjatve iz druge točke tega izreka v delu, v katerem do pravnomočnosti tega sklepa ni bila plačana, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v skladu s 410. členom ZFPPIPP.

4. Pritožbeni organ pojasnjuje, da so bile tožeči stranki upoštevajoč vsebino sklepa o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja odpuščene vse obveznosti, ki so nastale do dne 11. 10. 2016, razen tistih, ki so izvzete po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Ta od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju novela ZFPPIPP-G) določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Slednji že od začetka uporabe kot prednostne terjatve našteva terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Pritožbeni organ poudarja, da je bil sklep o odpustu obveznosti v konkretnem primeru izdan dne 13. 6. 2019, kar je po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G. Upoštevajoč tretji odstavek 32. člena novele ZFPPIPP-G se novela uporablja le za tiste postopke, ki se uvedejo po njeni uveljavitvi, to pa je po dne 26. 4. 2016. Glede na to, da je bil postopek osebnega stečaja uveden 23. 9. 2016, torej po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP, kar pa pomeni, da odpust obveznosti v konkretnem primeru ne učinkuje na prednostne terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka osebnega stečaja tožeče stranke.

5. Pritožbeni organ je zavrnil navedbe tožnika, da odpust obveznosti učinkuje na terjatve upnika do tožnika. Poudarja, da odpust obveznosti v konkretnem primeru ne učinkuje na terjane obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, saj imajo te glede na določbo drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP status prednostnih terjatev in so v skladu z drugim odstavkom 408. člena ZFPPIPP izvzete iz odpusta obveznosti. Vse v tem postopku terjane terjatve so bile v stečajni postopek prijavljene in s strani stečajnega upravitelja tudi priznane kot prednostne. Ni ovir, da te terjatve ne bi upnik po zaključenem stečaju uveljavljal v postopku izvršbe. So pa bile tožniku odpisane tiste neplačane davčne obveznosti, na katere odpust obveznosti učinkuje, in sicer obveznosti iz naslova stroškov prisilne izterjave, akontacije dohodnine in DDV, slednje pa tako niso predmet izpodbijanega sklepa.

6. Zoper sklep o davčni izvršbi je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da so obveznosti iz naslova neplačanih socialnih prispevkov za zasebnike, na katere se nanaša izpodbijani sklep, prenehale v postopku osebnega stečaja tožnika zaradi odpusta obveznosti dne 13. 6. 2019 na podlagi določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Neplačani socialni prispevki se namreč ne nanašajo na zaposlene delavce, saj gre za prispevke, ki bi jih tožnik moral plačati zase osebno. Ti prispevki ne pomenijo prispevkov iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP oziroma iz 390. člena ZFPPIPP, zato odpust obveznosti nanje učinkuje, kar pa potrjuje sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I U 1512/2015. 7. Meni, da upnik ni upravičen do plačila stroškov po sklepu o davčni izvršbi v znesku 10,00 EUR in tudi ne do plačila zakonskih zamudnih obresti od neplačanih prispevkov v znesku 25.773,28 EUR. Te po mnenju tožnika predstavljajo navadno in ne prednostno terjatev, zaradi česar se po ZFPPIPP ne uvrščajo v varovano kategorijo terjatev, na katere odpust obveznosti nima učinka. Trdi, da so tako obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike kot pripadajoče zamudne obresti ugasnile s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti. Dodaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, da so bile pri obračunu upoštevane tekom stečajnega postopka iz stečajne mase delno že poplačane prednostne terjatve v višini 3.906,73 EUR. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka prereka tožbene navedbe tožnika, vztraja pri razlogih iz obrazložitve sklepa prve stopnje ter odločbe organa druge stopnje. Hkrati poudarja, da imajo terjatve iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP status prednostnih terjatev in so na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP izvzete iz odpusta obveznosti. Za tolmačenje, kakršnega podaja tožnik, in sicer da v konkretnem primeru ne gre za prispevke za zaposlene (delavce), temveč za prispevke zasebnika, ti pa naj ne bi sodili pod 21. člen ZFPPIPP, v zakonskem besedilu drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP ni videti nobene osnove. Glede terjanih obresti v zvezi s prispevki za socialno varnost meni, da imajo status prednostnih terjatev in se nanje sklep o odpustu obveznosti ne nanaša. Glede tožbenih navedb, da je izpisek dolžnikovih obveznosti prikazan v tabeli 4. točke izreka izpodbijanega sklepa nepregleden in zato ni mogoče z gotovostjo ugotoviti na koga se posamezni prispevki nanašajo, poudarja, da je iz izpodbijanega sklepa razvidno, kateri prispevki se nanašajo na tožečo stranko (OPSVZ) in kateri na zaposlene (REK).

9. Tožba ni utemeljena.

10. Okrožno sodišče v Murski Soboti je v postopku tožnikovega osebnega stečaja št. St ... dne 13. 6. 2019 izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerim je med drugim sklenilo, da se odpustijo obveznosti stečajnega dolžnika ter da odpust učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja dne 11. 10. 2016, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.

11. Predmet presoje v tej zadevi je, ali terjatve tožene stranke do tožnika iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike (to je za tožnika kot samostojnega podjetnika osebno) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi predstavljajo terjatve, ki so na podlagi določb ZFPPIPP izvzete iz odpusta obveznosti.

12. Po mnenju tožene stranke so terjatve iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike prednostne, kar pomeni, da nanje odpust obveznosti, do katerega je prišlo v postopku tožnikovega osebnega stečaja, v skladu z drugim odstavkom 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje. S tem stališčem se strinja tudi sodišče. ZFPPIPP namreč v drugem odstavku 408. člena določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Citirana določba se nanaša na prispevke na splošno, saj zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike iz citirane določbe izvzete. Določba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP je po presoji sodišča jasna in ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožnik, ki meni, da citirane zakonske določbe ni mogoče uporabiti v primeru neplačanih prispevkov za socialno varnost zasebnikov. Da sklep o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje na neplačane prispevke, ne glede na to v čigavo korist bi morali biti plačani, potrjuje tudi ustaljena upravnosodna praksa1. 13. Ni torej mogoče pritrditi tožbi, da je izpodbijani sklep o davčni izvršbi nepravilen in nezakonit zaradi odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja. Kot je bilo obrazloženo odpust obveznosti na prednostne terjatve ne učinkuje, po 408. členu ZFPPIPP pa med prednostne terjatve, na katere odpust ne učinkuje, sodijo tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Iz tega sledi, da je treba kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje šteti nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

14. Prav tako so neutemeljene navedbe glede učinkovanja sklepa o odpustu obveznosti na zakonske zamudne obresti, ki izhajajo iz neplačila prispevkov za socialno varnost. Tožnik v zvezi s tem navaja, da zakonskih zamudnih obresti ni mogoče šteti za prednostne terjatve, saj v 408. členu ZFPPIPP niso navedene. Po presoji sodišča se je pritožbeni organ v zvezi s tem pravilno skliceval na četrti odstavek 3. člena ZDavP-2, ki med drugim določa, da so obresti, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno. To pomeni, da zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar za obravnavani primer pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožniku. Četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 je po presoji sodišča v razmerju do določb ZFPPIPP lex specialis2, zato ni utemeljeno tožnikovo stališče, da zamudne obresti niso prednostne terjatve, ker v 408. členu ZFPPIPP niso izrecno naštete. Takšno stališče potrjuje tudi upravnosodna praksa3. 15. Ker odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP), je sklep o izvršbi pravilno izdan tudi za izterjavo terjatve iz naslova stroškov izvršilnega postopka, saj je ta terjatev nastala kasneje.

16. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

17. Sodišče je v zadevi odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo na seji.

18. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Četrti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

1 Tako Upravno sodišče RS v sodbah opr. št. IU 120/2017 z dne 15. 5. 2019, I U 2505/2018 z dne 19. 11. 2019, II U 394/2017 z dne 11. 6. 2019, IU 1916/2019 z dne 30. 12. 2020, I U 913/2019 z dne 30. 3. 2021. 2 Takšno stališče je Upravno sodišče RS zavzelo že v sodbah opr. št. I U 1584/2019 z dne 22. 9. 2020, I U 1633/2019 z dne 7. 10. 2020 ter I U 1585/2019 z dne 23. 2. 2021. 3 Tako Upravno sodišče RS v sodbah opr. št. IU 1584/2019 z dne 22. 9. 2020, I U 1633/2019 z dne 7. 10. 2020 ter I U 1585/2019 z dne 23. 2. 2021.