Jedro

V primeru, če ima opravljen posel napake, ima naročnik po materialnem pravu dve možnosti: lahko odkloni prevzem opravljenega posla, ali pa posel prevzame in hkrati od podjemnika zahteva odpravo napak Tožena stranka je torej posel prevzela in kot je bilo zgoraj obrazloženo, tudi zahtevala odpravo napak. Zato ni podana situacija iz tretjega odstavka 641. člena OZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 85447/2010 z dne 21. 6. 2010 v prvem in tretjem odstavku tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 5.280,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2009 do plačila in izvršilne stroške v znesku 99,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2010 do plačila v roku 15 dni pod izvršbo (I. točka izreka). V preostalem delu za znesek 3.959,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2009 do plačila in za izvršilne stroške v znesku 74,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2010 pa je zgoraj citirani sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 293,01 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge, zlasti pa napačno uporabo materialnega prava in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v celoti in stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo v delu, kolikor je bila z delovnim nalogom št. 77-SD izkazana zamenjava rezervnih del in popravil dvižne košare skladno z mnenjem oziroma oceno izvedenca strojne stroke o običajni ceni popravila dvigala za material in opravljeno delo, ki znaša 4.400,28 EUR, skupaj z DDV pa 5.280,34 EUR. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, pa je v preostalem delu tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka ni niti specificirala niti dokazala dodatnih del, ki jih je po lastnih navedbah poleg dela in materiala po zgoraj navedenem delovnem nalogu zaračunala toženi stranki z vtoževanim računom 6031940 v skupnem znesku 9.240,00 EUR. Protispisen je zato pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče s prisojenim zneskom, ki ga mora tožena stranka po prvostopenjski sodbi plačati tožeči stranki, znižalo plačilo na podlagi 640. člena OZ. Kaj takega iz razlogov prvostopenjske sodbe ne izhaja.

6. Prvostopenjsko sodišče pa je ugotovilo, da je tožena stranka pravočasno grajala napake popravila, s tem pa implicitno tudi, da je do napake prišlo in da je tožena stranka od tožeče stranke zahtevala odpravo napak, ki pa jih tožeča stranka ni odpravila. Zato ni relevantno pritožbeno sklicevanje na izvedensko mnenje glede ugotovitve izvedenca, da servis ni bil profesionalno izveden. Prvostopenjsko sodišče pa je pravilno povzelo določbe OZ (637. in 639. člen) o uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov. Naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika o napaki izvršenega dela, ima pravico od njega zahtevati odpravo napak v primernem roku (637. člen OZ), če pa podjemnik napake ne odpravi, pa ima naročnik po lastni izbiri možnost, da napako odpravi na njegov račun, da zniža plačilo ali da odstopi od pogodbe (639. člen OZ).

7. V obravnavani zadevi je tožena stranka neuspešno uveljavljala od tožeče stranke odpravo napak, saj je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da tožeča stranka napake ni odpravila, na podlagi izvedenskega mnenja pa tudi ugotovilo nedokazanost povezave drugega popravila v avgustu 2010 s popravilom v letu 2009. Iz obrambnih trditev tožene stranke v prvostopenjskem postopku pa ne izhaja, da se je poslužila pravice do odstopa od pogodbe ali pravice do znižanja plačila (tretji odstavek 639. člena OZ). Zato je glede na trditveno in dokazno podlago spora pravilno zaključilo, da mora tožena stranka opravljeno delo in material plačati.

8. Pritožnica pri tem neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, ker ni uporabilo določbe 641. člen OZ, po katerem naročnik ni dolžan izplačati podjemniku plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno, saj ima podjemnikova storitvena obveznost pravno naravo obligacije rezultata, do tega pa bi prišlo le v primeru pravilnega delovanja delovnega stroja.

9. V primeru, če ima opravljen posel napake, ima naročnik po materialnem pravu dve možnosti: lahko odkloni prevzem opravljenega posla, ali pa posel prevzame in hkrati od podjemnika zahteva odpravo napak (primerjaj OZ s komentarjem, 3. knjiga, str. 846). Tožena stranka je torej posel prevzela in kot je bilo zgoraj obrazloženo, tudi zahtevala odpravo napak. Zato ni podana situacija iz tretjega odstavka 641. člena OZ. Ker se tožena stranka zaradi neuspešnega poziva na odpravo napak ni poslužila drugih jamčevalnih sankcij (odstop od pogodbe, zmanjšanje plačila), je na dlani zaključek, da mora opravljeno delo plačati, kot je materialnopravno pravilno odločilo prvostopenjsko sodišče. 10. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijana sodba pa je uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške. Ker pa tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k razjasnitvi zadeve, njenih stroškov odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ni presodilo kot potrebne stroške, zato jih je dolžna nositi sama.