Jedro

Ker je tokrat tožena stranka z odločbo zavrnila (in ne zavrgla) zahtevo tožeče stranke o ugotovitvi ničnosti odločbe prvostopnega organa, bi moralo sodišče prve stopnje in merito presojati s tožbo tožeče stranke izpodbijano zakonitost odločbe tožene stranke in ne zavreči tožbe, češ, da gre za že izdano pravnomočno odločbo v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 6. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS - Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popravek in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 1.4.2004, s katero je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke o ugotovitvi ničnosti odločbe Oddelka za notranje zadeve Skupščine občine P. z dne 2.4.1985, in sicer iz razloga, ker je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da iz upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločala o ugotovitvi ničnosti navedene odločbe z dne 2.4.1985 in navedeno zahtevo zavrnila.

Iz sodnega spisa, ki ga vodi sodišče prve stopnje pod opr. št. U 246/2000 pa izhaja, da je tožena stranka s sklepom z dne 6.6.2000, zavrgla zahtevek tožeče stranke, naj se izreče za nično navedena odločba z dne 2.4.1985, torej ista odločba Občine P., v zvezi s katero je odločala tožena stranka z izpodbijano odločbo, zoper katero teče ta upravni spor. Sodišče prve stopnje je v zadevi, št. U 246/2000 izdalo sodbo, št. U 246/2000-18 z dne 16.3.2001, s katero je tožbo tožeče stranke zavrnilo. Navedeno sodbo sodišča prve stopnje je potrdilo pritožbeno sodišče s svojo sodbo, št. I Up 537/2001-8 z dne 30.1.2003. Tožeča stranka je po pravnomočnosti navedene sodbe sodišča prve stopnje podala predlog za obnovo postopka, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom, št. U 246/2000-45 z dne 6.10.2003, zavrglo. Tudi ta sklep je bil potrjen s sklepom pritožbenega sodišča, št. I Up 1318/2003-2 z dne 16.6.2004. Po mnenju sodišča prve stopnje iz navedenega sledi, da je bilo v zvezi z ugotovitvijo ničnosti navedene odločbe z dne 2.4.1985 že pravnomočno odločeno v upravnem sporu, ki ga je to sodišče vodilo pod opr. št. U 246/2000. Tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Res je sicer, da je tožena stranka z odločbo po nadzorstveni pravici odpravila odločbo iz leta 1985 in s to odločbo "nadomestila" odpravljeno odločbo, vendar je tudi ta odločba tožene stranke nezakonita - nična. Prav tako so nezakonite tudi ostale odločbe v zvezi z državljanstvom tožeče stranke, ker ji ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. S tem so kršena temeljna načela Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in temeljne ustavne pravice iz 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije - do enakega varstva pravic in do sodnega varstva. Navaja še, da je odločbo iz leta 1985 izdal stvarno in krajevno nepristojen organ, brez zahteve stranke. Na odločbi tudi ni podpisa uradne osebe, zato je šteti, kot da ni bila izdana in zato tudi ni mogla biti odpravljena. Pri odločanju o ničnosti izpodbijanih aktov o pridobitvi in prenehanju domnevnega hrvaškega vlagateljevega državljanstva, naj pritožbeno sodišče upošteva vse ničnostne razloge, ki jih je vlagatelj uveljavljal v upravnem postopku, predvsem pa tožeča stranka pričakuje, da bo pritožbeno sodišče v obrazložitvi svoje odločitve pojasnilo, da slovenski upravni organi niso imeli nikoli pristojnosti za odločanje o tujih državljanstvih in niti o hrvaškem in da vsakršna odločitev o hrvaškem državljanstvu lahko temelji le na materialnopravnem predpisu, ki pa je seveda Zakon o državljanstvu Republike Hrvaške oziroma tedanje ljudske republike in SR Hrvaške. Povsem jasno pa je, da na podlagi navedenega zakona slovenski upravni organi niso nikoli smeli sprejemati odločitev in da jih niti niso, kar posledično pomeni, da so vsi akti, v katerih se kakorkoli omenja vlagateljevo domnevno hrvaško državljanstvo, absolutno nični. S sklepom z dne 6.6.2000 je tožena stranka zahtevo tožeče stranke zavrgla in ne zavrnila, kar pomeni, da sploh ni odločala o ničnosti odločbe z dne 2.4.1985, prav tako o ničnosti odločbe nista odločala sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče. Sklicevanje na navedene odločitve je torej povsem brezpredmetno, saj vsebinska odločitev takrat ni bila sprejeta. Zato tudi ni jasno, zakaj se sodišče prve stopnje sploh sklicuje na navedene odločitve. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, v skladu z določbo 2. odstavka 75. člena ZUS spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in odpravi odločbo tožene stranke ter ugodi tožbenemu zahtevku in odločbo tožene stranke izreče za nično v skladu z določbo 2. odstavka 35. člena ZUS.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov.

Odločitev sodišča prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča ni pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno uporabilo določbo 6. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, češ, da je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba.

Pritožbeno sodišče je namreč s sodbo, št. I Up 537/2001-8, zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, št. U 246/2000-18 z dne 16.3.2001, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 6.6.2000, s katerim je ta zavrgla njegov predlog z dne 15.1.2000, da se izreče za nično navedena odločba Oddelka za notranje zadeve Občine P. z dne 2.4.1985. S sklepom, št. I Up 1318/2003-2 z dne 16.6.2004 pa je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, št. U 246/2000-45 z dne 6.10.2003, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo sodišča prve stopnje, št. U 246/2000-18 z dne 16.3.2001, ker zakoniti razlog za obnovo postopka ni bil verjetno izkazan.

Ta dva sodna postopka pa po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ne pomenita, da je bila v zvezi z njo že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba, saj je tokrat tožena stranka z odločbo z dne 1.4.2004 zavrnila (in ne zavrgla) zahtevo tožeče stranke o ugotovitvi ničnosti navedene odločbe prvostopnega organa Občine P. z dne 2.4.1985. Zato bi moralo sodišče prve stopnje in merito presojati s tožbo tožeče stranke izpodbijano zakonitost odločbe tožene stranke in ne zavreči tožbo, češ, da gre za že izdano pravnomočno odločbo v upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.