Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik prosi za pravno pomoč za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva obnove postopka zoper sklep višjega sodišča v zemljiškoknjižni zadevi, po 120. členu ZZK-1 pa v zemljiškoknjižnem postopku revizija, obnova in vrnitev v prejšnje stanje niso dovoljene, zaradi česar tožnik v zaprošeni zadevi ne izkazuje izgledov za uspeh, poleg tega pa je bil sklep o izvršbi, izdan zoper tožnika, razveljavljen, izvršilni postopek ustavljen, zemljiški knjigi pa je bil odrejen izbris zaznambe izvršbe in hipoteke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo izrednega pravnega sredstva obnove postopka, pri čemer tožnik navaja sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cdn 37/2014 z dne 11. 2. 2014. 2. Tožena stranka pojasnjuje, da je tožnik na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Idriji opr. št. P 2/2009 z dne 17. 1. 2012 dolžan tožeči stranki družbi A. d.o.o. plačati 2.427,41 EUR, da je bil na podlagi te sodbe izdan sklep o izvršbi, v posledici česar je Okrajno sodišče v Novem mestu s sklepom številka Dn 29181/2013 z dne 7. 2. 2013 na nepremičnini tožnika dovolilo zaznambo izvršbe in vpis hipoteke, vendar pa je izvršilno sodišče v nadaljevanju izdalo sklep, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo, izvršilni postopek pravnomočno ustavilo in sklenilo, da se v zemljiški knjigi izbrišeta tako zaznamba izvršbe kot vknjižena hipoteka v korist upnika. Ta sklep je postal pravnomočen, v njegovi posledici pa je Okrajno sodišče v Kamniku s sklepom z dne 28. 2. 2014 odločilo, da se hipoteka in zaznamba izvršbe izbrišeta, vendar pa je tožnik vložil ugovor in to tako zoper sklep o dovolitvi zaznambe izvršbe in vpis hipoteke kot tudi zoper sklep o izbrisu zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke. Zoper sklep o vpisu hipoteke je tožnik vložil ugovor na dve sodiščih hkrati in sicer na delovno sodišče in na okrajno sodišče. Delovno in socialno sodišče se je izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi. Okrajno sodišče pa je ugovor zavrnilo, proti tej odločitvi je tožnik vložil pritožbo, v zvezi s katero je Višje sodišče v Kopru s sklepom Cdn 27/2014 z dne 11. 2. 2014 sklenilo, da se pritožba zoper sklep z dne 14. 5. 2013 šteje za umaknjeno, ker tožnik ni plačal sodne takse, obenem pa je zavrnilo tudi pritožbo zoper sklep z dne 18. 12. 2013, s katerim je bil zavržen tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse, saj na poziv sodišča predloga za oprostitev taks ni dopolnil. Hipoteka na nepremičnini ni izbrisana le zato, ker je tožnik zoper sklep o izbrisu hipoteke vložil ugovor.

3. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in pri tem navaja, da tožnik prosi za pravno pomoč za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva zoper sklep višjega sodišča v zemljiškoknjižni zadevi, po 120. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) pa v zemljiškoknjižnem postopku revizija, obnova in vrnitev v prejšnje stanje niso dovoljene. Zaradi tega tožnik v zaprošeni zadevi ne izkazuje izgledov za uspeh. Razen tega pa je prošnja očitno nerazumna tudi zaradi dejstva, ker je bil sklep o izvršbi, izdan zoper tožnika, razveljavljen, izvršilni postopek ustavljen, zemljiški knjigi pa je bil odrejen izbris zaznambe izvršbe in hipoteke.

4. Tožnik v tožbi navaja, da zahteva, da se mu vrne sodna taksa, kar je sicer zahteval po vpisu hipoteke v svoji vlogi zoper ta vpis. S sklepom Okrajnega sodišča v Idriji z dne 6. 5. 2013 so nastopile okoliščine kršenja osebnega dostojanstva. Okrajno sodišče v Novem mestu bi moralo izbrisati hipoteko, pa tega ni storilo. Nadalje še navaja, da je tožena stranka v nasprotju s samo sabo, ker po eni strani ugotavlja nepristojnost delovnega in socialnega sodišča, po drugi strani pa z dopisom Bpp 20/2015 z dne 22. 1. 2015 zatrjuje izključno pristojnost delovnega in socialnega sodišča, podobno tudi v dopisu Bpp 178/2014 z dne 30. 12. 2014. Predlaga združitev obravnavane zadeve z zadevo, ki se nanaša na spis Bpp 407/2015. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi, prosi pa tudi za brezplačno pravno pomoč za popravo te tožbe.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, naj se tožba kot neutemeljena zavrne. Ker tožnik navaja še dodatne zadeve, ki jih je prav tako obravnavala tožena stranka, pa v zvezi s tem pojasnjuje, da gre za samostojne zadeve brez vpliva na izdajo izpodbijane odločbe. Od tega sta bili zadevi Bpp 178/2014 in Bpp 20/2015 odstopljeni v pristojno reševanje službi za Bpp Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

6. Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 25. 4. 2015 dodatno pojasnjuje svoja stališča v zvezi z obravnavano zadevo. Meni, da je za zadevo pristojno delovno in socialno sodišče. V tej pripravljalni vlogi pojasnjuje, zakaj po njegovem mnenju stališča nasprotne stranke v teh postopkih (A. d.o.o.) niso utemeljena.

7. Tožba ni utemeljena.

8. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik prosi za pravno pomoč za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva obnove postopka zoper sklep višjega sodišča v zemljiškoknjižni zadevi, po 120. členu ZZK-1 pa v zemljiškoknjižnem postopku revizija, obnova in vrnitev v prejšnje stanje niso dovoljene, zaradi česar tožnik v zaprošeni zadevi ne izkazuje izgledov za uspeh, poleg tega pa je bil sklep o izvršbi, izdan zoper tožnika, razveljavljen, izvršilni postopek ustavljen, zemljiški knjigi pa je bil odrejen izbris zaznambe izvršbe in hipoteke.

9. V zvezi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na vračilo sodne takse, sodišče pojasnjuje, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi pojasnila, zakaj v zemljiškoknjižnem postopku ni dopustna obnova in revizija in zakaj se to nanaša tudi na postopek odločanja o sodnih taksah. Tožena stranka se je pri tem sklicevala na tretji odstavek 120. člena ZZK-1, ki izključuje obnovo, revizijo in vrnitev v prejšnje stanje v zemljiškoknjižnih postopkih in v zvezi s tem na tretji odstavek 1. člena Zakona o sodnih taksah. Ta namreč določa, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače (v konkretnem primeru gre torej za ZZK-1 kot specialni zakon).

10. V zvezi s tožbenimi navedbami o kršitvi osebnega dostojanstva pa sodišče pojasnjuje, da se do teh tožbenih navedb ne more opredeliti, ker so nekonkretizirane. Sodišče se prav tako ne more opredeliti do tožbenih trditev o nedopustnem postopanju nasprotne stranke v teh postopkih, saj je v tej zadevi bistvena le zemljiškoknjižna zadeva, na katero se tožnik sklicuje v prošnji za brezplačno pravno pomoč in glede katere je prosil za obnovo postopka, kar je razvidno iz same prošnje, v teh postopkih pa je obnova izključena.

11. Glede tožnikovih predlogov za združevanje več zadev s področja brezplačne pravne pomoči, ki jih je obravnavala tožena stranka, pa sodišče pojasnjuje, da gre pri vsaki odločbi za samostojno zadevo, zaradi česar je sodišče obravnavano tožbo v tej zadevi obravnavalo posebej, v ločenem postopku.

12. Neutemeljen je tudi predlog tožnika, da bi moralo o tej zadevi odločati delovno in socialno sodišče in ne služba za brezplačno pravno pomoč okrožnega sodišča. V obravnavani zadevi je šlo namreč za zemljiškoknjižno zadevo, v tovrstnih zadevah pa ne odločajo specializirana sodišča, ampak sodišča splošne pristojnosti, zato tudi v prošnjah za brezplačno pravno pomoč odločajo službe za brezplačno pravno pomoč sodišč splošne pristojnosti.

13. V zvezi z prošnjo za brezplačno pravno pomoč za popravo tožbe v tem upravnem sporu pa sodišče pojasnjuje, da je to stvar drugega postopka in je bilo o tej prošnji tudi že odločeno in sicer je bila z odločbo številka Bpp 98/2015-6 z dne 2. 6. 2015 prošnja tožnika zavrnjena.

14. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.