Jedro

Za uporabo določb 3. odstavka 20. člena ZBPP mora biti izkazan namen prosilca, da si bo z zamolčanjem podatkov neupravičeno pridobil brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. in 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 1.2.2006 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z njo je bilo odločeno, da se prošnja prosilcev A.A. in B.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči v nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v ... zavrne ter da prosilca ne moreta vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od dneva izdaje te odločbe. Odločitev tožene stranke temelji na določbi 3. odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki kot sankcijo za namerno zamolčanje oziroma navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine določa zavrnitev prošnje in šestmesečno prepoved vložitve nove prošnje.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da se kot premoženje po ZBPP ne upošteva tisto premoženje, ki daje dohodke, ki se po omenjenem zakonu upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca (4. alinea 2. odstavka 19. člena ZBPP); med te se štejejo tudi prejemki in dohodki, ki so vir dohodnine (14. člen ZBPP); med drugim je to tudi dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti (1., 5. in 3. odstavek 12. člena ZDoh); davčno osnovo iz tega dohodka pa predstavlja katastrski dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka (Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka). Ali je v katastrskem dohodku, ki je bil tožeči stranki za leto 2005 odmerjen v višini 116.298,00 SIT za B.A. oziroma v višini 32.940,00 SIT za A.A. (omenjena višina izhaja iz potrdila Davčnega urada Maribor, ki sta ga tožnika predložila toženi stranki) zajeto tudi premoženje, za katero je tožena stranka zahtevala, da se navede njegova tržna vrednost, v postopku ni bilo ugotovljeno. Presoja tožene stranke, da naj bi tožnika s tem, ko spornih nepremičnin v izjavi naj ne bi navedla oziroma v odgovoru na njen poziv naj ne bi navedla realne tržne vrednosti, podatke zamolčala z namenom odobritve brezplačne pravne pomoči, je neutemeljena in temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Ker postopek ni bil izveden v skladu z določbami ZUP (ta se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči uporablja na podlagi in ob pogojih 2. odstavka 34. člena ZBPP), posledično temu, tožnika v postopku tudi nista imela možnosti, da se izrečeta o stališčih in ugotovitvah tožene stranke, to pa je imelo za posledico, da je ostalo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je po vloženi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči opravila dodatne poizvedbe o premoženjskem stanju tožeče stranke ter ugotovila, da je A.A. lastnik traktorja ..., njegova hči N. pa lastnica osebnega avtomobila ... Tožnica B.A. je poleg nepremičnin, ki naj bi jih navedla v prošnji in zanje predložila zemljiškoknjižne izpiske in popise vrednosti, lastnica še več drugih nepremičnin, ki v izjavi prosilca za odobritev brezplačne pravne pomoči niso bile navedene, oziroma se je zanje navajalo neresnične podatke. Tožeča stranka je neresnične podatke navajala z namenom, da bi ji bila odobrena brezplačna pravna pomoč, saj se je nedvomno zavedala, da je eden izmed pogojev za dodelitev le-te subjektivni oziroma finančni pogoj oziroma, da ZBPP postavlja določen limit glede vrednosti premoženja, ki ne sme biti dosežen oziroma presežen, da bi se prosilcu odobrila brezplačna pravna pomoč. Tožeča stranka naj bi vedela, da že nepremičnine, katere je navedla v izjavi, utegnejo presegati omenjeni premoženjski limit za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato v popisu vrednosti ni navedla realne tržne vrednosti. Prosilec je v vsakem primeru dolžan navesti vse nepremično in premično premoženje, katerega lastnik je sam ali njegova družina ter predložiti dokazila o tem, ne glede na to, ali se bo kasneje ob obravnavanju prošnje to premoženje upoštevalo kot premoženje po določilih 19. člena ZBPP ali ne. O tem v vsakem primeru odloča ob obravnavanju prošnje prosilca tožena stranka kot pristojni organ, ne pa prosilec.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita ter pravilno utemeljena.

Tožena stranka v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ni ugotavljala (in tudi ne ugotovila) vseh za odločitev o zadevi pravno pomembnih okoliščin, da bi bilo mogoče presoditi pravilno uporabo določb ZBPP. Na podlagi vseh zbranih podatkov o premoženjskem stanju tožeče stranke namreč ni bilo ugotovljeno, ali to premoženje dosega ali presega cenzus iz 1. odstavka 19. člena omenjenega zakona (višino 20-ih minimalnih plač). Prav tako ni bilo posebej ugotovljeno, pri katerem premoženju gre za premoženje, ki se po kriterijih iz 2. in 3. odstavka 19. člena ZBPP ne upošteva. Šele na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja pa bo tožena stranka v ponovljenem postopku sploh lahko presodila in obrazložila, ali je tožeča stranka dejansko namenoma navajala neresnične podatke o svojem premoženju in o premoženjskem stanju svoje družine, torej ali so izpolnjeni pogoji tudi za uporabo določbe 3. odstavka 20. člena ZBPP.

Z določbo 3. odstavka 20. člena ZBPP je tudi po presoji pritožbenega sodišča določena sankcija prosilca za brezplačno pravno pomoč, ki v izjavi, ki jo izpolni na obrazcu o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine, namenoma navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali o premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Sankcija je v tem, da se prošnja z odločbo zavrne in da prosilec prošnje ne more vložiti nadaljnjih šest mesecev od dneva izdaje odločbe. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa mora biti za uporabo omenjene zakonske določbe izkazan namen prosilca, da si bo z zamolčanjem podatkov neupravičeno pridobil brezplačno pravno pomoč.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.