Jedro

Spor zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva ne predstavlja premoženjskega spora, ampak ima glede na posledice, ki jih ima učinek takšnega spora na osebni status otroka, matere in očeta oz. moškega, ki je priznal očetovstvo, in ki so enaki učinkom spora o izpodbijanju očetovstva, enak status kot spori iz 1. točke II. odst. 32. čl. ZZP. Za takšne spore pa je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Tožeča stranka je v tožbi, vloženi pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah, zahtevala razveljavitev izjave tožnika o priznanju očetovstva mld. drugotožencu in prenehanju vseh pravnih razmerij med tožnikom in drugotožencem za nazaj (od priznanja očetovstva).

Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah se je s sklepom z dne 26. 2. 2010, opr. št. P 10/2010 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo o odstopu zadeve Okrožnemu sodišču v Celju kot stvarno (in krajevno) pristojnemu sodišču. Glede na naravo spora in določbo čl. 32/II tč. 1 Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo, št. 45/2008- v nadaljevanju ZPP) je štelo, da je za sojenje v tej zadevi podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča. Po pravnomočnosti sklepa in odstopu zadeve Okrožnemu sodišču v Celju to pristojnosti ni sprejelo in je pred Višjim sodiščem v Celju, ki je po določbi I. odst. 25. čl. ZPP pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja tega sodišča, sprožilo spor o pristojnosti. Navedlo je, da je predmet tožbenega zahtevka razveljavitev tožnikove izjave o priznanju očetovstva, kar po teoriji in uveljavljeni sodni praksi predstavlja spor premoženjsko pravne narave iz 1. čl. ZPP in ne statusni spor v zvezi z ugotavljanjem ali izpodbijanjem očetovstva ali materinstva. Glede na premoženjskopravno naravo zahtevka in v tožbi na 700,00 EUR ocenjeno vrednost spornega predmeta, pa je skladno z določbo I. odst. 30. čl. ZPP podana stvarna pristojnost Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah.

Za odločanje v predmetni zadevi je stvarno (in krajevno) pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Pravilne so navedbe Okrožnega sodišča v Celju o dolgoletni uveljavljeni sodni praksi (ki so jo utrjevale tudi številne odločbe Vrhovnega sodišča RS), da v sporih zaradi razveljavitve dane izjave o priznanju očetovstva ne gre za statusne spore, ki bi sodili v 27. poglavje ZPP, ampak za premoženjskopravne spore iz 1. čl. ZPP, v zvezi s takšnimi pa se stvarna pristojnost sodišča določa po določbah I. odst. 30. čl. ZPP in I. odst. 32. čl. ZPP. Vendar pa se je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up 2908/2008 z dne 19. 2. 2009, izdani v zvezi s presojanjem ustavne pritožbe zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 437/2008 z dne 27. 8. 2008, temelječe na takšnih nosilnih razlogih uveljavljene sodne prakse glede narave spora o izpodbijanju izjave o priznanju očetovstva, izreklo, da ti temeljijo na napačnem pravnem stališču o premoženjski naravi spora, zaradi česar je izpodbijano odločbo Vrhovnega sodišča zaradi kršitve ustavne pravice iz 22. čl. Ustave RS razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v ponovnem odločanju (z odločbo II Ips 215/2009 z dne 26. 8. 2009) takšno pravno stališče Ustavnega sodišča (ob presojanju dovoljenosti revizije) sprejelo, ob odločanju o utemeljenosti revizije pa razlogovalo, da so učinki odločitve v pravdi za ugotovitev ničnosti (po presoji pritožbenega sodišča so ti enaki tudi v pravdah zaradi izpodbijanja (veljavnosti izjave o priznanju očetovstva) enaki učinkom statusnega spora, to je spora o izpodbijanju očetovstva, saj odločitev v takšni pravdi posega v osebni status vseh (to je matere, otroka, otrokovega očeta oz. moškega, ki je priznal očetovstvo), za otroka pa ima odločitev direktne statusne posledice. Navedeni odločbi predstavljata okoliščine, ki po presoji pritožbenega sodišča narekujejo odstop od dosedanje uveljavljene sodne prakse glede stališča o naravi spora, kakršen je tudi konkreten. Ob tem pa pritožbeno sodišče tudi sprejema kot prepričljive razloge, da konkretni spor ne predstavlja premoženjskega spora, ampak ima glede na posledice, ki jih ima učinek takšnega spora na osebni status otroka (drugotoženca), matere (prvotoženke) in očeta oz. moškega, ki je priznal očetovstvo (tožnika) in ki so enaki učinkom spora o izpodbijanju očetovstva (torej statusnega spora), enak status kot spori iz 1. tč. II. odst. 32. čl. ZPP. Za takšne spore pa je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča. Glede na navedeno je tako Višje sodišče v Celju sklenilo, da je za odločanje v tem sporu podana stvarna in (krajevna) pristojnost Okrožnega sodišča v Celju.