Izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi

Datum

24.02.2025

Številka

07121-1/2025/216

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Opisujete, da ste v stanovanjskem bloku opazili, da je nekdo na svoja vhodna vrata nalepil obvestilo »videonadzor«. Vhodna vrata v stanovanje so na skupnem hodniku in sodijo med skupne prostore večstanovanjske stavbe. Upravnik o tem ni bil obveščen, prav tako se zadeva nikoli ni obravnavala na zboru lastnikov. Zanima vas, ali je takšno ravnanje skladno z zakonom in kako lahko ukrepate. Ostali etažni lastniki ne veste, ali je snemano samo stanovanje lastnika ali tudi hodnik in ali je tako snemanje sploh dovoljeno.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Če bi vaš sosed snemal izključno vhod v svoje stanovanje oziroma svojo posest, bi šlo za t. i. obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oziroma druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne pridejo v poštev.

Posamezniku so v primeru, ko se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, na voljo instituti civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Na podobno vprašanje, kot je vaše, je IP že odgovarjal z nezavezujočimi mnenji, npr.: z mnenji št. 07121-1/2024/493 z dne 25. 4. 2024, št. 07121-1/2024/298 z dne 15. 3. 2024 in št. 0712-1/2019/1863 z dne 26. 9. 2019. Do mnenj lahko dostopate s pomočjo iskalnikov na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.

Kot smo pojasnili v mnenjih, se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Konkretno to pomeni, da če posameznik videonadzor izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se taka obdelava podatkov praviloma šteje kot obdelava za osebno uporabo in domače potrebe. Videonadzor izključno svoje posesti v vsakem primeru zapade pod domačo uporabo. IP je tako v svojih mnenjih že večkrat poudaril, da bi lahko posameznik kamero z namenom snemanja izključno vhoda v svoje lastno stanovanje namestil le pod pogojem, da se snemanje izvaja na način, s katerim se ne poseže v zasebnost in obdelavo osebnih podatkov drugih etažnih lastnikov, stanovalcev oziroma obiskovalcev večstanovanjske stavbe.

V citiranem mnenju št. 07121-1/2024/493 lahko preberete, v katerih primerih bi lahko bila obdelava za osebno ali domačo dejavnost presežena in bi lahko IP eventualno uvedel inšpekcijski postopek. Ob tem pa opozarjamo, da v kolikor bi sosedova kamera snemala tudi prostor oziroma posest drugih lastnikov ali npr. skupno lastnino etažnih lastnikov, je treba upoštevati določbe Splošne uredbe in ZVOP-2. Npr. snemanje hodnika, ki je v skupni lastnini etažnih lastnikov bi bilo dopustno, če bi obstajala ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi. Več o tem lahko preberete v mnenju št. 07121-1/2024/472 z dne 19. 4. 2024. V primeru neupoštevanja teh določb bi lahko šlo za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je zagotovljena s 35. členom Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, prizadeti posameznik bi lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ) s tožbo od sodišča zahteval, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteval odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, podan na pristojni policijski postaji.

Več informacij o izvajanju videonadzora lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora, oz. na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.