Jedro

S tem, ko sodišče stroškovnika ni vročilo nasprotni stranki, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. O povrnitvi stroškov sodišče odloči na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe postopek ustavilo. Tožeči stranki je naložilo, da toženi povrne pravdne stroške v znesku 54.791,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.10.1999 dalje do plačila. Zoper odločitev o povračilu stroškov se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka. V obrazložitvi pritožbe navaja, da tožena stranka ni dostavila stroškovnika v dveh izvodih, sodišče enega izvoda zato ni vročilo tožeči stranki. Gre za bistveno kršitev pravdnega postopka, saj izpodbijana odločba temelji na listini, glede katere se tožeča stranka ne more izjaviti. V izpodbijanem sklepu priznani stroški niso določno opredeljeni. Sklep tudi nima razlogov oziroma so ti nejasni, zato gre za bistveno kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Po 155. čl. ZPP mora sodišče upoštevati samo tiste stroške, ki so za pravdo potrebni. Tožeča stranka je tožbo umaknila pred otvoritvijo glavne obravnave. Tožena stranka je sodišču oziroma tožeči stranki izročila odgovor na tožbo po tem, ko je bila tožba že umaknjena. Že iz tega razloga toženi stranki ne pripadajo stroški sestave odgovora na tožbo. Sodišče bi moralo izdati le sklep o ustavitvi postopka ne pa po umiku tožbe odgovor vročiti nasprotni stranki. Postopek je prenehal teči, zato toženi stranki ne pripadajo stroški sestave odgovora na tožbo. Za pristop na narok 11.10.1999 toženi stranki pripada samo 112,50 odvetniških točk po Odvetniški tarifi, saj se narok sploh ni opravil. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se znesek stroškov zniža za 43.031,00 SIT zgolj podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 1. odst. 163. čl. ZPP o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. To pomeni, da o posameznih zneskih sodišče ne razpravlja in tudi ne izvaja dokazovanja. S tem, ko sodišče stroškovnika ni vročilo nasprotni stranki, torej ni postopalo nezakonito in je neutemeljen smiselno zatrjevani pritožbeni očitek o obstoju bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijani del odločitve nima razlogov in da ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je jasno povedalo, da je stroške odmerilo po specificiranem stroškovniku, ob upoštevanju veljavne Odvetniške tarife in v skladu z veljavnim Zakonom o sodnih taksah. Iz spisu priloženega stroškovnika izhaja, da je sodišče prve stopnje za sestavo odgovora na tožbo toženi stranki priznalo nagrado odvetniku v vrednosti 300 točk, za administrativne in materialne stroške pa 10 točk. Za zastopanje tožencev na naroku 11.10.1999 je sodišče toženi stranki priznalo odvetnikovo nagrado v vrednosti 75 točk, za končno poročilo stranki pa v vrednosti 20 točk. Nagrada odvetnika tako znaša 405 točk. Po 11. čl. Odvetniške tarife je tožena stranka upravičena do 10 % povečanja nagrade, ker gre za dva toženca, to je še dodatnih 40,5 točk. Za nagrado odvetniku gre toženi stranki strošek v znesku 38.936,70 SIT, glede na vrednost odvetniške točke na dan odmere, to je 87,40 SIT. Od nagrade odvetniku je potrebno obračunati tudi davek na dodano vrednost v višini 19 %, torej še dodatnih 7.397,84 SIT. Z vložitvijo odgovora na tožbo je nastala taksna obveznost tožene stranke v višini 7.500,00 SIT, za kilometrino in parkirnino strošek v višini 2.400,00 SIT ter cestnino strošek v višini 380,00 SIT. Toženi stranki so tako nastali stroški v skupni višini 56.614,50 SIT. Sodišče prve stopnje je celo odločilo v korist tožene stranke, saj ji naložilo le povračilo stroškov v višini 54.791,00 SIT. Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo le potrebne stroške kot to določa 155. čl. ZPP. Ni res, da bi tožeča stranka tožbo umaknila pred začetkom glavne obravnave. To je storila med obravnavo, vendar pa samo to dejstvo niti ni odločilnega pomena. Po določbi 1. odst. 151. čl. ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Glede na to, da je tožeča stranka tožbo umaknila šele na dan naroka je jasno, da so takrat toženi stranki že nastali stroški s sestavo odgovora na tožbo. Nastali pa so tudi st roški za plačilo sodne takse, glede na to, da je bil odgovor vložen v spis in vročen nasprotni stranki. Pokaže se torej, da uveljavljani pritožbeni razlog ni izpolnjen. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki, po tem, ko je ta tožbo umaknila, pravilno naložilo, da nasprotni stranki povrne nastale ji stroške. Tako odločitev narekuje določba 1. odst. 158. čl. ZPP. Stroške je tudi pravilno odmerilo, saj je pri njihovi odmeri upoštevalo določbe Zakona o sodnih taksah in Odvetniške tarife. Pritožbeno sodišče je po navedenem, na podlagi določbe 2. tč. 365. čl. ZPP pritožbo zavrnilo, ker ni utemeljena in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.