Jedro

Dela, ki pomenijo nov komunalni priključek, ni mogoče dovoliti z odločbo o dovolitvi priglašenih del.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 1793/98-11 z dne 5.5.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo z dne 2.10.1998, s katero je tožena stranka na pritožbo A.K., B., L., odpravila odločbo Upravne enote ... z dne 9.5.1997. Tožena stranka je odobrena priglašena dela in zahtevek tožnice za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del: razvod plinske napeljave od glavne plinske pipe do tožničinega stanovanja in izvedbo notranje napeljave na zemeljski plin po stanovanju v objektu in na zemljišču parc. št. 86/1 k.o. U., zavrnila, ker je za navedena dela potrebno gradbeno dovoljenje. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče navaja, da so tudi po njegovi presoji dela, za katera želi tožnica pridobiti dovoljenje, taka dela, ki jih ni mogoče dovoliti z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Po 2. odstavku 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93-ZUN) izda upravni organ, pristojen za urejanje prostora, investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Po 4. členu Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85-navodilo), se za adaptacije, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, štejejo dela oziroma posegi na obstoječih objektih, če adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov, za katera bi bilo potrebno soglasje pristojnih komunalnih in drugih organizacij. V obravnavanem primeru gre prav za nov komunalni plinski priključek oziroma za plinski priključek, ki ga je treba legalizirati, saj je bil izdelan brez ustreznih dovoljenj. Pri odločanju o tem, ali je za navedena dela potrebno gradbeno dovoljenje, ni pomembna klasifikacija omrežja po navodilu o tem, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih in drugih objektov in naprav iz leta 1985, kot to meni tožnica, temveč vsebina navedenega navodila. Tožnica se tudi neuspešno sklicuje na to, da so bila podobna dela v drugih objektih dovoljena z odločbo o dovolitvi priglašenih del, saj se v tem postopku presoja le zakonitost obravnavanega akta, ne pa tudi aktov, izdanih v drugih postopkih. Legalizacija že izvedene plinske napeljave je tudi po mnenju sodišča prve stopnje možna na podlagi 37.a člena Zakona o graditvi objektov, torej na podlagi gradbenega dovoljenja brez predhodnega lokacijskega dovoljenja.

V pritožbi tožnica navaja, da ni zadovoljna z odločitvijo. Do plinske napeljave so prišli z izpolnitvijo Pogojev za dobavo in odjem plina iz plinovodnega omrežja Javnega podjetja E.L. Solastnica D.J. in ona sta se priključili na sekundarni plinovod, ki je del omrežja za razvod plina do hišnih priključkov in sekundarnih regulacijskih postaj. Projekt za razvod plinske napeljave predvideva od konca že obstoječe glavne plinske pipe na objektu do porabnika v pritličju in kleti dvižni vod v kotu roba stopnišča s prebojem in skozi strop za tretjega solastnika v 1. nadstropju in pred vsako stanovanjsko enoto plinski števec. Solastnica A.K. pa je z vrati zaprla del skupnega stopnišča med pritličjem in 1. nadstropjem ter s tem posegom onemogočila ostalim stanovalcem dostop na podstrešje. Tožnica ne nasprotuje priključitvi na plinsko napeljavo lastnici stanovanja v 1. nadstropju A.K., vendar tako, kot to predvideva projekt že izdelane plinske napeljave za klet in pritličje, kar pa očitno A.K. ne ustreza.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka A.K. v odgovoru na pritožbo navaja, da se tožnica in D. J. nista legalno priključili na plinovod, priključitev je bila opravljena brez dovoljenja, "na črno", saj je tožnica naknadno zaprosila za legalizacijo.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Dela, ki jih je tožnica navedla v zahtevi za izdajo dovoljenja, pomenijo nov komunalni priključek. Z uporabo 2. odstavka 62. člena ZUN in 4. člena navodila je pravilno ugotovljeno, da so to taka dela, ki jih ni mogoče dovoliti z odločbo o dovolitvi priglašenih del, temveč je zanje potrebno gradbeno dovoljenje.

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na gradnjo priključka prizadete stranke A.K., ne morejo vplivati na odločitev, ker ta dela niso predmet tega postopka, kot je že pravilno navedlo upravno sodišče. Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 popr. in 70/2000) zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.