Jedro

Pri udeleženki je prisotna huda duševna motnja, ki je v fazi akutnega poslabšanja in sta njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. V svoje psihofizično stanje nima uvida, ne zaveda se potrebe po nujni zdravstveni obravnavi, kar je bolezensko pogojeno in ni odraz njene prave volje. Po mnenju izvedenke udeleženka potrebuje nadaljnjo zdravstveno obravnavo in zdravljenje, ki ga je mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom, saj ta edini zagotavlja stalen nadzor, ki ga udeleženka zaradi preprečevanja ugotovljenih tveganj in ogrožanj nujno potrebuje, ter zaradi prilagoditve medikamentozne terapije. Prav tako ta oddelek edini nudi jasno strukturirano okolje z usmerjanjem in pomočjo pri vsakodnevnih opravilih, kar udeleženka zaradi funkcionalnega upada prav tako nujno potrebuje. Milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, saj zaradi nekritičnosti do svojega stanja in teže poslabšanja v njih ne zmore sodelovati.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 17. 11. 2025 v zvezi s popravnim sklepom z dne 20. 11. 2025 odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... še najdalj do 17. 5. 2026.

2.Zadržana oseba (v nadaljevanju tudi udeleženka ali pritožnica) je zoper navedena sklepa vložila dve pritožbi, ki ju je sodišče prejelo 23. 12. 2025.

V prvi (red. št. 19) je navedla, da je zamudila rok za pritožbo zoper sklep z dne 17. 11. 2025, ker ji je bil vročen šele 2. 12. 2025 s strani socialne delavke Psihiatrične klinike ... Meni, da je skrajno neetično, da se ne more pritožiti, zato prosi, da se vrne rok za pritožbo v stanje, ki je bilo omenjeno v sklepu oziroma se ji da tri dni roka za pritožbo, kot ga je imela takrat, ko je legalni postopek kršila socialna delavka.

V drugi (red. št. 20) je navedla, da je sklep napačno opredeljen v sami formulaciji. V oddelku pod posebnim nadzorom je s privolitvijo in se sprašuje, zakaj je sklep sploh potreben. Zdravniki so ji rekli, da jo spustijo domov, če oče da ključe od hiše. Smatra, da se lastnosti, ki so ji pripisane in navedene pod točko 3, vlečejo že od prejšnjih hospitalizacij. Zanima jo, od kje izvedenki podatki o njenem življenju. Interpretira jih po svoje, ne zanima je, da je imela fanta, ki ga je imela zelo rada. Ni res, da je službo izgubila zaradi svojih težav, izgubila jo je, ker je šla na sodišče pričat, da bi zaščitila otroka, ki je bil žrtev nasilnega očeta in spolnega nadlegovanja babice. Sprašuje se, ali ima njena pritožba sploh smisel, če se ji avtomatično ne verjame. Njen lečeči psihiater je vedno v izvidih napisal, da je bistre zavesti in da navaja stresorje in agresijo, zaradi katerih so se pojavili simptomi, podobni borderline. Izvedenka se ne poglobi v izvor motečega vedenja, ki ga je v bistvu povzročila Psihiatrična klinika ... sama. Njen oče priznava, da je bil kot otrok žrtev vojnega nasilja v nemškem taborišču, zato je bila že kot otrok žrtev agresivnega obnašanja. Žrtev nasilja je bila ona, na obtožbo nasilja v družini se je pritožila. Oče je hodil iz doma za ostarele domov in razmetaval po stanovanju, ona pa ni imela za jesti, tudi urediti se ni mogla. Ima poglobljeno posttravmatsko motnjo, za metanje po tleh pa priznava svojo odgovornost. Sklep izpodbija v stvareh, ki jih je navedla, strinja pa se, da zavrača odgovornost za svoje vedenje, niso vsi programirani aparati.

3.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je udeleženka navedeni pritožbi vložila zoper sklep Pr 1360/2025 z dne 17. 11. 2025, ki ga je prejela 2. 12. 2025 (vročilnica pri red. št. 6), v zvezi s popravnim sklepom z dne 20. 11. 2025, ki ga je prejela 21. 11. 2025 (vročilnica pri red. št. 8). Obe pritožbi sta torej vloženi po preteku tridnevnega roka iz prvega odstavka 67. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).

4.Ker pa mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese (prim. drugi odstavek 6. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1), se je pritožbeno sodišče odločilo, da obe pritožbi vsebinsko obravnava na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 36. člena ZNP-1. Ob tem še pojasnjuje, da je pritožnica razloge glede zamude roka za pritožbo zoper sklep z dne 17. 11. 2025 uveljavljala v dveh enakih pritožbah, in sicer v (nepodpisani) pritožbi, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 22. 12. 2025 (red. št. 16) in v (podpisani) pritožbi, ki jo je sodišče prejelo 23. 12. 2025 (red. št. 19). Pritožbeno sodišče je odločalo o slednji. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje pritožbo na red. št. 16 kot nepopolno zavrglo s sklepom z dne 22. 12. 2025. Vročitev tega sklepa pritožnici v času odločanja pritožbenega sodišča še ni izkazana.

5.Pritožbi nista utemeljeni.

6.Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člen Ustave RS).1 Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki določa, da je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če (1) ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

7.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo zlasti na mnenju izvedenke, izhaja, da je 61 - letna udeleženka2 od 6. 8. 2025 že šestič hospitalizirana v Psihiatrični kliniki ..., zaradi akutnega poslabšanja čustveno neuravnovešene osebnostne motnje, hude oblike s kronificiranimi psihotičnimi vsebinami, vezanimi na očeta ter disfunkcionalnim in škodljivim vedenjem v domačem okolju. Po navedbah očeta, ki sicer živi v bližnjem DSO, je povzročila za preko 30.000 EUR premoženjske škode v hiši, ki je njegova last, s tem, da je povzročila poplavo. Po navedbah reševalcev ob sprejemu je bilo stanovanje popolnoma zanemarjeno in polno smeti. Ob sprejemu v Psihiatrično kliniko ... je bila popolnoma preokupirana z odnosom z očetom, v katerem se pojavljajo tudi psihotične vsebine, čustveno impulzivna in labilna ter izrazito higiensko zanemarjena. V nadaljevanju zdravljenja je prišlo do več resnih zapletov, ob poskusu premestitve na odprti oddelek je bila potrebna intervencija, saj je kadila v sobi, preprečen je bil požar, potrebna je bila premestitev v oddelek pod posebnim nadzorom. Pri udeleženki je bilo prisotno opozicionalno in avtoagresivno vedenje (metanje po tleh, kričanje) ter tudi heteroagresivno vedenje, saj se je z invalidskim vozičkom zaletavala v druge pacientke. Odločno odklanja sodelovanje, dokler ne bo ugodeno njenim željam, zlasti želji po invalidskem vozičku ter premestitvi na travmatološko kliniko, za kar ni strokovnih razlogov. V domačem okolju je pred sprejemom prihajalo do številnih zapletov, med drugim tudi do nasilja do očeta, zaradi česar je potekal kazenski postopek, pritožnica ima veljaven ukrep obveznega zdravljenja.

8.Zaradi akutnega poslabšanja duševne bolezni je pri udeleženki hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, do svojega stanja nima uvida. Zaradi porušene realitetne kontrole pod vplivom bolezenskih simptomov ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje, saj je v vedenju in mišljenju dezorganizirana, pogosto tudi opozicionalna. Zaradi hudega funkcionalnega upada ni več sposobna poskrbeti za svoje potrebe, celo za svojo prehrano ne in je večkrat lačna. Ko njene zahteve niso upoštevane, se stopnjuje avtoagresivno vedenje z metanjem po tleh, ob čemer obstaja povečano tveganje zlomov kosti, krvavitev in drugih resnih poškodb. Svoje zdravje hudo ogroža zaradi opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju, s čimer se bolezen kronificira in v možganih stopnjuje nepovratne strukturne spremembe, ki osebo invalidizirajo in slabšajo sekundarni kognitivni upad, povzročajo hud upad funkcionalnosti, ter istočasno slabšajo odziv na zdravljenje z zdravili in s tem možnost remisije, torej stanja brez simptomov. Pod vplivom bolezenskih simptomov ogroža življenje in hudo ogroža zdravje drugih, saj je bila v domačem okolju agresivna do očeta, ki je ranljiv starostnik, ob tem bi lahko prišlo tudi do življenjsko ogrožajočih poškodb.

9.Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je pri udeleženki prisotna huda duševna motnja, ki je v fazi akutnega poslabšanja in da sta njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. V svoje psihofizično stanje nima uvida, ne zaveda se potrebe po nujni zdravstveni obravnavi, kar je bolezensko pogojeno in ni odraz njene prave volje. Po mnenju izvedenke udeleženka potrebuje nadaljnjo zdravstveno obravnavo in zdravljenje, ki ga je mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom, saj ta edini zagotavlja stalen nadzor, ki ga udeleženka zaradi preprečevanja ugotovljenih tveganj in ogrožanj nujno potrebuje, ter zaradi prilagoditve medikamentozne terapije. Prav tako ta oddelek edini nudi jasno strukturirano okolje z usmerjanjem in pomočjo pri vsakodnevnih opravilih, kar udeleženka zaradi funkcionalnega upada prav tako nujno potrebuje. Milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, saj zaradi nekritičnosti do svojega stanja in teže poslabšanja v njih ne zmore sodelovati. Udeleženka nujno potrebuje tudi jasno strukturirano okolje, v manj strukturiranem okolju obstaja visoko tveganje novih poslabšanj, kar se je pokazalo tudi ob poskusu njene premestitve na odprti oddelek Psihiatrične klinike .... Poleg tega zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na odprtem oddelku, ambulantno zdravljenje in nadzorovana obravnava ne omogočajo 24 urnega nadzora, zahtevajo pa tudi aktivno sodelovanje pacienta, česar pa udeleženka ni sposobna.

10.Pritožbene navedbe, s katerimi udeleženka večinoma pojasnjuje razloge za svoje stanje, niso vzbudile nobenega dvoma v zaključke sodišča prve stopnje, zato so tudi po presoji pritožbenega sodišča izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

11.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

-------------------------------

1Sklep VSRS II Ips 111/2015 z dne 14. 5. 2015.

2Zoper udeleženko na predlog pristojnega CSD teče tudi postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 6, 6/2, 36, 36/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.