Jedro

Za veljavnost vročitve po 141. členu v zvezi s 142. členom ZPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju, ker se ob pravilni vročitvi šteje, da je bil seznanjen. Le če bi bilo vročevalcu znano, da tožnik ne bi mogel pravočasno sprejeti pisanja, pa bi kljub temu opravil vročitev, bi šlo za kršitev postopka. Ker pa tožnik ni niti zatrjeval na primer, da je bil odsoten ali da na tem naslovu ni prebival, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ampak še traja. Posledično je zavrnilo tudi nadaljnje tožbene zahtevka za priznanje pravic iz delovnega razmerja ter reintegracijo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika kot prepozno zavrglo.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je le-to zavrglo vloženo pritožbo, je tožnik vložil revizijo, v katerem uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga razveljavitev sklepa ter ugoditev tožbenemu zahtevku. Navaja, da osebna vročitev sodbe sodišča prve stopnje ni bila opravljena pravilno, zaradi česar je ostal brez možnosti vložiti pravno sredstvo in je tako podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ko je prejel obvestilo o prispeli pošiljki, se je še istega dne zglasil na pošti, kjer pa so mu povedali, da so pošiljko že vrnili sodišču. Odšel je na sodišče, kjer pa mu je bila sodba s pravnim poukom vročena. Navaja, da je pošta sodišču pošiljko vrnila še v času, ko je tekel rok za vročitev, tudi sicer pa je ne bi smela vrniti sodišču, ampak bi mu jo morala tožniku pustiti v poštnem nabiralniku.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila. Navaja, da revizija zoper sklep ni dovoljena, zaradi česar sodišču predlaga, da jo zavrže. 5. Glede na določbo tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija dovoljena, vendar ni utemeljena.

6. Iz podatkov spisa in razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je poštar poskušal tožniku osebno vročiti sodno pošiljko (sodbo sodišča prve stopnje) najprej 20. 12. 2007. Ko ni dobil nikogar na označenem naslovu, je zato v poštnem nabiralniku pustil obvestilo, da se bo zglasil naslednjega dne v določenem času. Ker tudi takrat ni uspel opraviti vročitve, je v poštnem nabiralniku pustil obvestilo, da lahko tožnik sodno pošiljko prevzame v naslednjih 15 dneh na pošti. Ker le-ta tega ni storil, je pritožbeno sodišče štelo, da je bila vročitev opravljena 21. 12. 2007, in pritožbo, vloženo 21. 1. 2008, kot prepozno zavrglo.

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila opisana vročitev skladna z zahtevami 142. člena ZPP za osebno vročitev. Ker vročitev prvega sporočila na način iz tretjega odstavka 142. člena ZPP ni bila možna, je vročevalec postopal po četrtem odstavku navedenega člena. Ker naslednji dan spet ni našel tožnika, pa je na podlagi petega odstavka 142. člena v zvezi s prvim odstavkom 141. člena ZPP pravilno pustil v poštnem predalčniku obvestilo, da lahko tožnik v 15 dneh dvigne sodno pisanje na pošti. Pritožbeno sodišče je tudi ugotovilo, da je bil tožnik v puščenem obvestilu obveščen o posledicah neprevzema sodnega pisanja. Zato je pravilen zaključek tega sodišča, da je v obravnavani zadevi nastopila fikcija, da je bilo tožniku sodno pisanje (sodba sodišča prve stopnje) vročeno 21. 12. 2007. 8. Glede na zgoraj navedeno je tožnikov očitek, da vročitev sodbe sodišča prve stopnje ni bila opravljena pravilno, neutemeljen. Pri tem revizijsko sodišče poudarja, da za veljavnost vročitve po 141. členu v zvezi s 142. členom ZPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju, ker se ob pravilni vročitvi šteje, da je bil seznanjen. Le če bi bilo vročevalcu znano, da tožnik ne bi mogel pravočasno sprejeti pisanja, pa bi kljub temu opravil vročitev, bi šlo za kršitev postopka (1). Ker pa tožnik ni niti zatrjeval na primer, da je bil odsoten ali da na tem naslovu ni prebival, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti.

9. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da je pošta sodišču pošiljko vrnila še v času, ko je tekel rok za vročitev, saj je iz podatkov spisa razvidno, da je sodišče vrnjeno pošiljko prejelo 8. 1. 2008, torej po izteku roka za prevzem pošiljke na pošti. Obveznost vročevalca, da neprevzeto pošiljko pusti v poštnem nabiralniku (namesto, da jo vrne sodišču) pa iz določil ZPP, ki so veljala v času obravnavanega vročanja, ne izhaja. Navedena obveznost je bila uzakonjena šele z novelo ZPP-D, ki je ureditev navadnega in osebnega vročanju tudi sicer korenito spremenila.

10. Pojasnjeni razlogi o pravilni vročitvi sodnega pisanja pomenijo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do zatrjevane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Primerjaj sodbo in sklep VS RS II Ips 344/2009 z dne 17. 9. 2009 in sodbo VS RS II Ips 170/2008 z dne 11. 11 2010.