Jedro

Pri presoji, ali je bil komanditist pasivni družbenik komanditne družbe, je treba upoštevati tudi vlogo komanditista, kot jo ima po določbah zakona v gospodarskih družbah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo prvotoženki naložilo, da plača tožeči stranki 770.584,50 SIT z obrestmi in ji povrne pravdne stroške. Tožbeni zahtevek zoper drugotoženko pa je prvo sodišče v celoti zavrnilo.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka, ki jo izpodbija v zavrnilnem delu in pri tem uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in obsodi na solidarno plačilo obe toženki, ali pa v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da izpisek iz sodnega registra, v katerem je navedeno, da prvotoženka, pravilno drugotoženka, za obveznosti družbe ne odgovarja, ni nikakršen dokaz o tem, da je bila drugotoženka pasivni oziroma nepravi družbenik.

Nepravilno je tudi stališče prvega sodišča, da komanditist glede na zakonsko ureditev nima nobenega vpliva na poslovodenje družbe.

Komanditist res ni upravičen voditi poslov družbe in zastopati družbe, vendar lahko nasprotuje poslovanju komplementarja, če presega običajen obseg dejavnosti družbe in ima pravico zahtevati prepis letnega poročila ter vpogledati v poslovne knjige in knjigovodske listine. Eno je vodenje poslov družbe, drugo pa je vplivanje na poslovanje družbe. Obe toženki prebivata na istem naslovu in sta v sorodstvenem razmerju. Drugotoženka je prvotoženki pomagala pri ustanovitvi gospodarske družbe zaradi prvotoženkine pomanjkljive izobrazbe. To pa kaže na to, da ji je še toliko bolj pomagala pri vodenju poslov. Tudi samo dejstvo, da je drugotoženka dokazala, da redno študira, še ne pomeni, da ni imela možnosti ob tem tudi opravljati priložnostna dela in vplivati na vodenje poslov družbe.

Sicer pa je drugotoženka le zatrjevala, da v komanditni družbi ni bila v delovnem razmerju, ne pa, da je bila pasivni družbenik.

Pritožba ni uemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da v celoti sprejema jasne in prepričljive prvostopne razloge o tem, zakaj šteje, da je drugotoženka dokazala, da ni imela vpliva na poslovanje iz registra izbrisane komanditne družbe, da je bila torej pasivni družbenik. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče tudi v celoti sklicuje na prvostopne razloge. V zvezi s pritožbenimi trditvami je le dodati, da iz sicer laičnega odgovora na tožbo, ki ga je podala drugotoženka, izhaja, da le-ta zatrjuje, da ni v ničemer sodelovala pri poslovanju družbe. Navedla je namreč, da je le pomagala ustanoviti materi gospodarsko družbo, v kateri ni nikoli delala in ne le, da ni bila nikoli v delovnem razmerju. Poleg tega še zatrjuje, da je redni študent. Pri tem je drugotoženka v dokaz svojih trditev ponudila vpogled v podatke sodnega registra. Pritrditi je pritožbi, da le podatek v sodnem registru, da drugotoženka kot komanditist ne odgovarja za obveznosti družbe sam po sebi ne pomeni, da je bila pasivni družbenik. Prav tako samo dejstvo, da je drugotoženka redna študentka in da študira kot nezaposlena ne pomeni, da ni mogla vplivati na poslovanje družbe. Vendar pa je prvo sodišče ocenjevalo izvedene dokaze v skladu z določbo 8. člena ZPP, torej je ugotavljalo, katera dejstva šteje za dokazana na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Upoštevajoč vse navedeno pa je presoja prvega sodišča o tem, da je drugotoženki uspelo dokazati, da ni imela vpliva na poslovanje družbe in da je bila torej pasivna družbenica in zato ne odgovarja za obveznosti družbe, logična in prepričljiva. Ob podatkih sodnega registra, ki izkazujejo, da je bila drugotoženka komanditist v gospodarski družbi in da tudi posebej ni bila pooblaščena za zastopanje gospodarske družbe, v povezavi z samo vlogo komanditista, kot izhaja iz 139. člena ZGD, je prepričljiv prvostopni zaključek o tem, da drugotoženka ni bila udeležena pri poslovanju družbe. Na podlagi citirane določbe komanditist ni upravičen voditi poslov družbe in tudi ne sme nasprotovati poslovanju komplementarja, če to ne presega običajnega obsega dejavnosti družbe.

Da bi glede na v sodni register vpisano dejavnost družbe XY nakup tiskalnikov presegal običajen obseg dejavnosti družbe tožeča stranka niti ne zatrjuje, določbe, ki dajejo komanditistu pravico zahtevati prepis letnega poročila, vpogleda v poslovne knjige in knjigovodske listine ter sodelovati pri dobičku in izgubi pa same po sebi komanditistu ne dajejo nikakršne pravice voditi posle družbe oziroma nasprotovati odločitvam in poslovanju komplementarja. Pravilen je torej prvostopni zaključek, da glede na naravo komanditne družbe drugotoženka kot komanditist, kateremu v skladu z določbo 145. člena ZGD ni bila podeljene prokura ali posebno pooblastilo, ni vpliva na poslovanje komanditne družbe. Tako je drugotoženki uspelo dokazati, da ni bila aktivni družbenik in da s tem ne odgovarja za dolgove iz sodnega registra izbrisane družbe po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij. Odločitev prvega sodišča je torej pravilna in zakonita, pritožba ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.