Jedro

Pritožbene navedbe o nepotrebnosti zemljiškoknjižnega postopka z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti zaradi že predlagane ustavitve izvršilnega postopka so za zemljiškoknjižni postopek neupoštevne. O zaznambi izvršbe in izbrisu zaznambe izvršbe zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti, ko od izvršilnega sodišča prejme ustrezne listine in obvestila, pri čemer mora upoštevati načelo formalnosti in vrstnega reda vpisov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Zemljiškoknjižna sodnica je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4.12.2007, opr. št. I 14626/2007 in sklepa istega sodišča z dne 15.9.2008, opr. št. In 811/2008-2, pri nepremičninah vpisanih v podvložek št. 4213/89 k.o. X., last L.R., opravila zaznambo izvršbe v korist upnika Skupnost lastnikov T. in vknjižbo hipoteke v njegovo korist za denarno terjatev glavnico v znesku 571,86 EUR s pripadki.

Proti sklepu se v ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse smiselno pritožuje upnik iz izvršilnega postopka (udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku). Ne navaja pritožbenih razlogov. Navaja, da je že 20.11.2008 podal predlog za umik predloga za izvršbo in ustavitev postopka v celoti, zato je plačilni nalog za takso za vpis zastavne pravice in zaznambo sklepa o izvršbi neutemeljen. Hkrati navaja, da je nezakonit tudi izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice, ker je že predlagal ustavitev izvršilnega postopka.

Udeleženka – dolžnica iz izvršilnega postopka – na vročeno pošiljko ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ker pritožba ne konkretizira, v katerem delu in iz katerih razlogov napada sklep sodišča prve stopnje, ga je pritožbeno sodišče preizkusilo z vidika morebitnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. in 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

Ugotavlja, da je sklep pravilen v pravnem in procesnem pogledu. Temeljno načelo zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti. 124. člen ZZK-1 namreč zemljiškoknjižnemu sodišču nalaga, da odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. To pomeni, da ne sme preverjati materialnopravnih pogojev za vpis (konkretno: ali je nadaljevanje izvršbe še utemeljeno ali ne, za kar se smiselno v pritožbi zavzema pritožnik), ampak samo formalne, ki so določene v 148. členu ZZK-1. Prvo sodišče je v konkretnem primeru ta preizkus opravilo pravilno. Izpodbijani vpis je opravilo po uradni dolžnosti po določilu 1. odst. 86. člena ZZK-1, po katerem zemljiškoknjižno sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino (zaznamba izvršbe) na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti predložen sklep o izvršbi, ter nadalje na podlagi 88. člena ZZK-1, ki določa, da sodišče hkrati z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti dovoli vknjižbo hipoteke iz 2. odst. 87. člena ZZK-1. V spisu je sklep o izvršbi izvršilnega sodišča opr. št. 0814 In 811/2008-2 z dne 15.9.2008 (priloga A1), s katerim je dovoljeno nadaljevanje izvršbe, dovoljene s sklepom o izvršbi, opr. št. I 14626/2007, z dne 4.12.2007, z izvršbo na nepremičnine dolžnice ter obvestilo izvršilnega sodišča, ki ga je, kot je razvidno iz prejemne štampiljke, zemljiškoknjižno sodišče prejelo 8.10.2008 (list. št. 1).

Te listine zadoščajo za ugotovitev, da je prvo sodišče zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke opravilo pravilno. Dovoljenega vpisa v formalnem smislu pritožnik niti ne izpodbija. Meni pa, da je bil vpis nepotreben zaradi že predlagane ustavitve izvršilnega postopka. Njegovo naziranje je zmotno. Zemljiškoknjižno sodišče mora odločati o predlaganih vpisih glede posamezne nepremičnine po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – 122. člen ZZK-1). Že iz pritožbenih navedb izhaja, da je upnik izvršilnemu sodišču posredoval svoj predlog za umik izvršilnega postopka šele 20.11.2008, to je po 1.10.2008, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo ustrezne listine in obvestilo za vpis zaznambe izvršbe po sklepu z dne 15.9.2008. Zato je bilo sodišče prve stopnje upoštevaje že omenjena zakonska pravila dolžno izvesti zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, in sicer po uradni dolžnosti, ko je prejelo ustrezne listine in obvestilo izvršilnega sodišča. Tudi o izbrisu zaznambe izvršbe ne bo moglo odločiti samo, ali na predlog upnika, ampak spet po uradni dolžnosti le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, če bo sklep o izvršbi, ki je bil podlaga za tokratno zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen, ali (kot zatrjuje pritožnik), če bo izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi njegovega umika predloga za izvršbo (1. odst. 90. člena ZZK-1). Če po takem obvestilu zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (3. odst. 90. člena ZZK-1). Kot že rečeno, pa bo v konkretnem primeru o tem lahko odločilo šele po prejemu ustreznega obvestila izvršilnega sodišča in je zato pritožba neutemeljena.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in v njem ni absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo udeleženca kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je pritožbeno sodišče dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).

Odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog sodi v pristojnost sodišča prve stopnje, zato pritožbeno sodišče o njem ni odločalo (5. odst. 34. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).