Jedro

Ker so migrenski glavoboli ključna zdravstvena težava tožnice, je sodišče utemeljeno izvedlo dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca specialista nevrologa. Da je ključna omenjena diagnoza, izhaja tako iz predloga za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pa tudi tožnica sama je izpovedala, da je njena glavna težava glavobol, zaradi katerega meni, da potrebuje časovno razbremenitev pri delu. Sodni izvedenec je s tem v zvezi prepričljivo pojasnil, da v primeru akutnega stanja oziroma napada glavobola tožnica ni zmožna opravljati del na delovnem mestu, na katerem je zaposlena, tj. "zlatar, montažer 4", je pa v preostalem času zmožna za delo v polnem delovnem času in torej časovna razbremenitev s tem v zvezi ni utemeljena.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 14. 1. 2025 in z dne 24. 7. 2024 ter da se tožnici prizna pravica do dela v krajšem delovnem času od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko in pravica do delnega nadomestila od 13. 1. 2025 dalje. Nadalje je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče presojalo zgolj vprašanje potrebnosti časovne razbremenitve dela, ne pa tudi vprašanje upravičenosti tožnice do pravic iz naslova invalidnosti, torej ali je tožnica upravičena, da se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in da se ji s tem v zvezi prizna časovno ali stvarno razbremenitev dela. Tožničina delovna zmožnost je zmanjšana ne zgolj zaradi migrenskih glavobolov, temveč zaradi skupka vseh zdravstvenih težav. Poleg težav z migrenskimi stanji se namreč zdravi zaradi kroničnega vnetja ščitnice, težave ima z ledvičnimi kamni, zaradi katerih ima stalno prisotne bolečine v ledvicah in pa otekanje nog. Ima tudi težave z desno roko oziroma zapestjem, v katerem ima utesnjen živec. Pojavlja se ji mrtvičenje rok, v roki tudi nima fizične moči. Med delom mora roko večkrat stresti. Ima tudi zdravstvene težave z želodcem zaradi gastritisa. Sodišče je v postopek pritegnilo zgolj izvedenca specialista nevrologa. Tožnica meni, da bi moralo pritegniti tudi izvedenca s področja MDPŠ. Zaradi popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja in glede na širok spekter zdravstvenih težav, bi torej sodišče moralo angažirati navedenega izvedenca, ki ima edini znanje in kompetence, da z vidika različnih zdravstvenih težav oceni delazmožnost tožnice. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, v katerem naj sodišče prve stopnje dokazni postopek razširi še s postavitvijo sodnega izvedenca MDPŠ. Priglaša tudi stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 14. 1. 2025, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 24. 7. 2024. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo tožnice za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Glede na pritožbene navedbe je ključna ugotovitev, ali je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti in s tem v zvezi ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listin v spisu izhaja, da se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja začel 6. 3. 2024 na predlog osebnega zdravnika. Tožnica opravlja delo na delovnem mestu "zlatar montažer 4". Ima več zdravstvenih težav. Glede na ugotovitev izvedenskih organov toženca je pri tožnici glavna zdravstvena težava migrenski glavobol, kar izhaja tudi iz tožbenih navedb in tudi iz izpovedbe tožnice na naroku.

7.Sodišče prve stopnje je na naroku sprejelo sklep, da pridobi izvedensko mnenje sodnega izvedenca specialista nevrologa. Iz pisno podanega mnenja z dne 24. 6. 2025 izhaja, da tožnica že od otroštva dalje trpi za glavoboli, ki so bili opredeljeni kot migrena brez avre. Zdravila, ki jih je jemala ob napadih glavobola, so bila le delno uspešna in jih je večkrat zamenjala. Zadnja leta dobiva preventivna zdravila z namenom, da bi bili napadi glavobola blažji in bolj redki. Iz zapisa v zdravstvenem kartonu izhaja, da je bila tožnica v bolniškem staležu zaradi migrenskih glavobolov leta 2023 5 dni in leta 2024 9 dni. Sodni izvedenec je nastanek glavobolov povezal z družinsko nagnjenostjo k migreni in s hormonskim dogajanjem. Po njegovem mnenju pri tožnici do konca upravnega postopka pri tožencu, zaradi nevroloških zdravstvenih težav ni prišlo do tolikšnega zmanjšanja delovne zmožnosti, da bi bila pri delu potrebna časovna razbremenitev. Svoje ugotovitve je dodatno pojasnil zaslišan na naroku za glavno obravnavo. Migrena je bolezen, motnja oziroma težava, ki je občasna. Napadi migrene trajajo ponavadi nekaj ur do enega dneva, največ dva, vmes pa je glede migrene človek normalno sposoben za delo. Tako je tudi tožnica takrat, ko ima napad migrene, nesposobna za delo. Ostale dni pa je zaradi navedenega bolezenskega stanja sposobna za delo. Izvedenec se je opredelil tudi do drugih zdravstvenih težav, pri čemer je omenil predvsem možnost vpliva zdravstvenih težav, povezanih s težavami v desni roki na delovno zmožnost. Vendar pa so s tem v zvezi potrebne še dodatne preiskave.

8.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje sodnega izvedenca specialista nevrologa. Ker so migrenski glavoboli ključna zdravstvena težava tožnice, je sodišče utemeljeno izvedlo dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca specialista nevrologa. Da je ključna omenjena diagnoza, izhaja tako iz predloga za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pa tudi tožnica sama je izpovedala, da je njena glavna težava glavobol, zaradi katerega meni, da potrebuje časovno razbremenitev pri delu. Sodni izvedenec je s tem v zvezi prepričljivo pojasnil, da v primeru akutnega stanja oziroma napada glavobola tožnica ni zmožna opravljati del na delovnem mestu, na katerem je zaposlena, tj. "zlatar, montažer 4", je pa v preostalem času zmožna za delo v polnem delovnem času in torej časovna razbremenitev s tem v zvezi ni utemeljena. Sodni izvedenec je omenil tudi težave v desni roki zaradi začetne utesnitve živca v zapestnem prehodu. Po njegovem mnenju se bodo težave še nadaljevale, zaradi česar bo motena spretnost prstov, kar lahko vpliva na opravljanje specifičnega in natančnega dela tožnice. Zaslišan na naroku je pojasnil, da so s tem v zvezi potrebne še dodatne preiskave. Prepričljivo je tudi pojasnil, da ostale zdravstvene težave niso izkazane v taki meri, da bi vplivale na tožničino delovno zmožnost.

9.S postavitvijo sodnega izvedenca je sodišče razčiščevalo vprašanje obstoja invalidnosti. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da sodišče ni ugotavljalo invalidnosti, torej ali je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti.

10.Skladno s prvim odstavkom 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3 je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. V 3. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 pa je določeno, da se v III. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

11.Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo materialnopravno podlago in presojalo, ali je tožnica zmožna opravljati svoj poklic glede na ugotovljene zdravstvene težave. Iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi bila pri tožnici potrebna časovna razbremenitev, prav tako tudi ne, da bi bile potrebne stvarne razbremenitve pri delu. Tožnica sicer stvarne razbremenitve uveljavlja šele v pritožbi, medtem ko je v postopku pred sodiščem prve stopnje vztrajala pri tem, da se določi časovna razbremenitev, torej da se ji prizna pravica do dela v skrajšanem delovnem času. Je pa že sodni izvedenec sam omenil, da bodo morebitne stvarne razbremenitve ali tudi časovne razbremenitve potrebne v zvezi s težavami z utesnitvijo živca v desni roki, za kar pa so potrebne še dodatne preiskave. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da je bilo za odločitev ključno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času odločanja toženca. Morebitne kasnejše spremembe oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja pa lahko tožnica uveljavlja v novem postopku pri tožencu.

12.Ker je sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje že s postavljenim izvedencem, ni bilo nobene potrebe, da bi dejansko stanje razčiščevalo še s postavitvijo sodnega izvedenca specialista MDPŠ. Izvedenec je namreč odgovoril na vsa bistvena vprašanja, potrebna za odločitev v tem postopku. Prepričljivo je pojasnil, da ostale zdravstvene težave zaenkrat ne vplivajo na delovno zmožnost tožnice, dopustil pa je možnost, da bodo zaradi težav, predvsem z utesnitvijo živca na desni roki, v bodoče potrebne določene razbremenitve pri delu, kar pa je, kot je bilo že pojasnjeno, lahko predmet novega postopka pri tožencu. Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaza sprejelo skladno z drugim odstavkom 287. člena ZPP, pri čemer je odločitev tudi obrazložilo (točka 13 obrazložitve sodbe). Pritožbeno sodišče z razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, soglaša in jih ne navaja znova.

13.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14.Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.