Jedro

V tej pravdi, ko gre za vprašanje uporabnine, v nobenem primeru ni več mogoče uveljavljati razlogov, ki bi jih stranka lahko uveljavljala v izvršilni zadevi, v kateri je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini.

Ker je bilo ugotovljeno, da tožnici uporabo preprečuje toženka kot solastnica (in njen mož), je tožbeni zahtevek za uporabnino utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 4.400 EUR in sodnih stroškov 833,72 EUR, oboje s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pravočasni pritožbi, ki jo vlaga zaradi iz vseh pritožbenih razlogov, toženka predlaga spremembo sodbe, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, ali da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Najprej pritožba pojasni, kako je potekal izvršilni postopek zoper njenega moža A. A., da je bila brez njene vednosti vpisana hipoteka na parcelo, ne pa na hišo, ki ima samostojno ID številko stavbe. Opozarja, da so bile v izvršilnem postopku vse pritožbe njenega moža zavržene kot laične, kar se dogaja tudi njej. Pred prodajo nepremičnine v izvršbi je sodišče o tem ni obvestilo. Kupovalka (tožnica) bi pred nakupom solastnega deleža na tretji dražbi morala navezati stik s toženko, saj je bila ta solastnica parcele. Meni, da je šlo za kršitev predkupne pravice, tožnica je od države zahrbtno kupila tujo stvar. Sprašuje se, kje je sedaj kupnina za stanovanje. Tožnica se je pred hišo pojavila šele, ko je pridobila sklep o izročitvi, njen motiv je delitev hiše. Ni res, da bi tožnica ob tem obisku zahtevala ključe hiše. Tožnica jo je izsiljevala. Tožnica zahteva uporabnino za delež na parceli, ne pa na stavbi. 1100 EUR mesečno je oderuška uporabnina. Meni, da bo prišlo do protipravnega prevzema objekta, ki je dom njene družine.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V odgovoru na tožbo toženka ni oporekala dejanskim navedbam, ki jih je sodišče prve stopnje izpostavilo v 13. točki obrazložitve, prav tako pa ni pristopila na glavno obravnavo 22. 11. 2022, na katero je bila pravilno povabljena in tudi opozorjena, da bo v primeru odsotnosti ene stranke zaslišana samo stranka, ki bo prišla na narok. Toženka je sicer poslala sodišču prve stopnje opravičilo (razloge, ki jih je navedla, je sodišče prve stopnje povzelo v 3. točki obrazložitve), v katerem pa ni navedla nobenega opravičljivega razloga za odsotnost, kar pomeni, da ni bilo podlage za preložitev in ponovno vabljenje toženke na zaslišanje.

6. Materialno pravni zaključki sodišča prve stopnje so pravilni (198. člen OZ): zahtevek za uporabnino je utemeljen, če eden od solastnikov nepremičnine ne more uporabljati nepremičnine, ker mu to preprečuje drugi solastnik. Ker je bilo ugotovljeno, da tožnici uporabo preprečuje toženka kot solastnica (in njen mož) je tožbeni zahtevek za uporabnino utemeljen. Takšne tožbene trditve je tožnica potrdila, ko je bila zaslišana na glavni obravnavi.

7. Ko pritožba govori o tem, da se je izvršba zoper njenega moža vodila brez njene vednosti in to na parcelo, ne pa na stavbo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožnica solastninsko pravico pridobila na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi v izvršbi In 35/2006 z dne 23. 3. 2015. Tudi če bi bilo v zvezi s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku kaj narobe, bi bilo to treba uveljavljati v tistem postopku, morebitne napake so sanirane s pravnomočnostjo sklepa. Zlasti pa je pomembno, da v tej pravdi, ko gre za vprašanje uporabnine, v nobenem primeru ni več mogoče uveljavljati razlogov, ki bi jih stranka lahko uveljavljala v izvršilni zadevi, v kateri je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini.

8. Pritožba izpostavlja tudi dejstvo, da je ves čas govora o zemljiški parceli, ne pa o stavbi. Že sama pritožba omenja načelo _superficies solo cedit_, po katerem vse je lastnik zemljišča tudi lastnik vsega, kar je na zemljišču. Zaradi navedenega načela dejstvo, da se ne omenja stavba, ampak le parcela, ne pomeni nikakršne napake ali pomanjkljivosti. Kar se tiče kupnine za stanovanje, je ta (ko gre za prodajo nepremičnine v izvršbi) vedno predmet razdelitve v izvršilnem postopku, če po poplačilu upnikov od kupnine kaj ostane, se ta znesek vrne dolžniku. V vsakem primeru dolžnik, kot stranka izvršilnega postopka, dobi sklep o razdelitvi kupnine, iz katerega je razvidno, kje je kupnina.

9. Nobene kršitve ne predstavlja dejstvo, da se je tožnica pred hišo pojavila šele po izročitvi nepremičnine – prej seveda tudi ni bila njena solastnica. Tudi, če je motiv tožnice delitev hiše, to ne pomeni kršitve, saj gre pri tem za enega od načinov delitve solastnine, do česar pa je upravičen vsak solastnik.

10. V pritožbi toženka navaja, da ni res, da je tožnica ob prvem obisku zahtevala ključe, prav tako, česar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Zato takšna trditev pomeni nedovoljeno pritožbeno novoto, ki pa je pritožbeno sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Toženka ne pove v pritožbi, s čim naj bi jo tožnica izsiljevala, poleg tega pa tudi ta trditev pomeni nedovoljeno pritožbeno novoto, saj je toženka ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.

11. Pritožba omeni še, da nepremičnina predstavlja dom toženke in njene družine. Na to navedbo je odgovorilo že sodišče prve stopnje v 17. točki obrazložitve in ugotovilo, da takšne trditve toženka ni dokazala. Kot je razvidno iz odgovora na tožbo, dokazov ni predlagala, zato zaključku sodišča prve stopnje ni kaj dodati.

12. Sodišče prve stopnje je višino mesečne uporabnine ugotovilo na podlagi dejstev, da je sporna hiša na elitni lokaciji v T., v centru mesta, in da je najemnina za nepremičnino na podobno atraktivni lokaciji 2.200 EUR mesečno. Ker tožnica zahteva uporabnino za ½, to pomeni 1.100 EUR, za 4 mesece skupaj 4.400 EUR, kolikor je tudi prisojeno. V odgovoru na tožbo toženka ni oporekala niti opredelitvi lokacije nepremičnine, niti zahtevani uporabnini. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da gre za neprerekano dejstvo, ki pa se po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP šteje za priznano. Pritožbeno nasprotovanje, češ da je uporabnina oderuška, pa iz že pojasnjenih razlogov predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto.

13. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju: ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.