Jedro

Šoli je poleg skrbi za izobraževanje poverjena tudi skrb za varstvo in varnost učencev; ne samo v času pedagoškega procesa, ampak ves čas njenega nadzora. Ob zaključku drugega razreda (v starosti osem do devet let) so otroci že sposobni dojeti pomen pravil hišnega reda in takó samostojni ter toliko zreli, da stalna prisotnost učitelja v kratkem obdobju pred začetkom pouka ni nujna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 3.300,00 EUR odškodnine za škodo, ki jo je mladoletni tožnik utrpel v šoli.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Sklicuje se na pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava iz 3. točke 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), dejansko pa graja pravilnost ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je do škodnega dogodka prišlo ravno zaradi nedoslednosti pri izvajanju nadzora otrok. Dokazni postopek je pokazal, da sta bila tako ml. tožnik kot deček A., ki ga je porinil, v jutranjem varstvu. Ml. tožnik je v šolo prihajal z avtobusom med 7.10 in 7.15 uro, zato je bil do začetka pouka v jutranjem varstvu. Za drugega otroka je B. G. potrdila, da je bil v njenem varstvu. Če bi B. G. sledila ustaljenemu vzorcu organiziranosti jutranjega varstva in učencev ne bi brez nepotrebnega nadzorstva posedla na klopico pred učilnico ter jim s tem dala priložnost, da brez spremstva odidejo v učilnico, do izzivanja in prerivanja ne bi prišlo. Otroci so izkoristili spremenjeno situacijo. Če bi bila B. G. v neposredni bližini, bi videla, da otroci vstajajo iz klopi in se odpravljajo proti razredu. Še pravi čas bi jih lahko posedla nazaj na klop. Ker odhajanja ni zaznala, očitno ni bila v bližini otrok. Ker otroci te starostne skupine ravnajo nepremišljeno in neodgovorno, ni nenavadno, da so dogovor, da bodo čakali na klopi, prekršili. Otroci te starosti so tudi vzkipljivi in prepirljivi, pri čemer svoje temperamentnosti ne znajo v zadostni meri brzdati in reagirajo na prvo žogo, kar lahko zelo hitro vodi tudi v fizično obračunavanje. Učiteljica bi ob vsesplošnem vrvežu, ki je ravno v tistem času vladal na hodniku, lahko pričakovala, da bo vrvež učence premamil ter jih potegnil za sabo. Otroci te starostne skupine namreč zelo hitro pozabijo na dogovorjeno in podležejo vzgibom okolice. Ne soglaša, da so socialno zreli, samostojni in odgovorni, da so sposobni razumeti pravila hišnega reda in medsebojne dogovore ter so jih posledično dolžni tudi spoštovati. Jutranje varstvo je z razlogom organizirano na točno določen način, saj otroci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja potrebujejo več vodstva in nadzora, ki mora biti tudi bolj intenziven. Ker dolžne skrbnosti s strani tožene stranke ni bilo, ravno slednja pa je vzrok nastalega škodnega dogodka, je odgovornost za nastalo škodo v celoti na toženi stranki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V času škodnega dogodka je bil ml. tožnik zaupan v varstvo vzgojno izobraževalni organizaciji – osnovni šoli, ki ima svojo odgovornost zavarovano pri toženi stranki. Nobenega dvoma ni, da je šoli, poleg skrbi za izobraževanje, poverjena tudi skrb za varstvo in varnost učencev; ne samo v času pedagoškega procesa, ampak ves čas njenega nadzora. Tudi v pritožbeni fazi je sporno, ali je zavarovanka tožene stranke nad ml. tožnikom in drugimi otroki vršila ustrezen nadzor.

5. Dokazni postopek je pokazal, da je za varstvo učencev v jutranjih urah šola organizirala jutranje varstvo. Varstvo učencev, ki niso bili v jutranjem varstvu, je bilo zagotovljeno z dežurstvom na hodniku – gre za dežurstvo učenca od 7.15 ure dalje in dežurstvo enega od učiteljev od 7.00 ure dalje (izpoved ravnateljice). Pritožnik pravilno opozarja, da je bilo jutranje varstvo zagotovljeno tako za ml. tožnika, kot za dečka, ki je ml. tožniku povzročil škodo. Do škodnega dogodka ni prišlo v času jutranjega varstva, ki traja od prihoda v šolo do 8.10 ure, niti na poti iz učilnice, v kateri se jutranje varstvo vrši, do učilnice, v kateri se izvaja pedagoški proces. Pritožba pravilno povzema, da kritičnega dne varovanci B. G. iz učilnice, v kateri so bili v jutranjem varstvu, v svoje razrede niso odšli kot običajno (v spremstvu razrednih učiteljic). Dejstvo, da so odšli nenadzorovano, ni pravno pomembno, saj do škodnega dogodka ni prišlo na poti. Pritožbene trditve o nenadzorovanem odhodu otrok v učilnico bi bile pomembne, če bi na tej poti otroci divjali in bi zaradi tega ali kakšnega drugega vzroka, ki bi bil povezan s prehodom iz ene v drugo učilnico, prišlo do škodnega dogodka. Nesporno je, da so otroci drugega razreda do učilnice, v kateri se je vršil razredni pouk, prišli varno. Dokazni postopek je pokazal, da je do škodnega dogodka prišlo v učilnici (izpoved M. H.). Tam so pedagoški delavci ml. tožniku nudili prvo pomoč. V tej učilnici bi se ob 8.20 uri moral začeti izvajati pouk.

6. Postavlja se vprašanje, ali bi morala šola zagotoviti prisotnost učitelja tudi v času od 8.10 ure (ko so otroci odpuščeni iz jutranjega varstva) do 8.20 ure (ko se začne pouk). Nesporno je šola dolžna zagotavljati varstvo tudi v tem času. Postavlja pa se vprašanje, kakšno varstvo? Iz načina dela, o katerem so izpovedovali vsi pedagoški delavci, je razvidno, da se je s spremstvom iz jutranjega varstva v razred zagotavljala prisotnost učitelja tudi na poti. Učenci, ki v jutranjem varstvu niso bili, pa so v razred prihajali sami; sami so bili v razredu pred prihodom razredne učiteljice. Kritičnega dne v času med 8.10. in 8.20 uro so bili poleg teh učencev v razredu tudi učenci, ki so brez (običajnega) spremstva razredne učiteljice v razred prišli iz jutranjega varstva. Zastavlja se dvoje vprašanj. Ali je šola dolžna zagotavljati stalno prisotnost učitelja med učenci? Ali bi bilo kritičnega dne zaradi povečanega števila učencev treba zagotoviti posebne varnostne ukrepe? Pritožbeno sodišče meni, da je odgovor na obe vprašanji nikalen. Ob zaključku drugega razreda (v starosti osem do devet let) so otroci že sposobni dojeti pomen pravil hišnega reda in takó samostojni ter toliko zreli, da stalna prisotnost učitelja v kratkem nekajminutnem obdobju ni nujna. Za konkreten dan pa je pomembno, ali je zaradi prihoda iz jutranjega varstva povečano število otrok terjalo prisotnost učitelja ali drugega varuha že pred 8.20. uro. Po presoji pritožbenega sodišča tudi to ne. Ne zatrjuje se, da bi bila zaradi večjega števila otrok kritičnega dne nevarnost večja. Učilnica je namenjena za poučevanje in gibanje vseh otrok enega razreda. Pomembno je, da do škodnega dogodka ni prišlo zaradi gibanja otrok (živahnosti, tekanja, divjanja ...), ampak zaradi nesporazuma (kratkega stika v komuniciranju) dveh otrok, tako da število otrok ni povezano z nastankom škodnega dogodka.

7. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da zavarovanka tožene stranke za škodo ni odgovorna. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je dolžno nadzorstvo nad ml. tožnikom in drugimi otroki izvajala dovolj skrbno in se s tem razbremenila svoje odgovornosti.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).