Jedro

Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da izterjuje upnik v dveh ločenih zadevah dve terjatvi, 6.099,18 EUR in 118.476,32 EUR, torej skoraj 125.000,00 EUR. Glede na to, da dolžnik ni izpodbil ugotovljene ocenjene vrednosti nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izterjevana terjatev ni očitno nesorazmerna glede na vrednost nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo v preostalem delu predlog drugodolžnika z dne 11. 2. 2022 za odlog izvršbe na nepremičnino. Ugotovilo je, da je o predlogu drugodolžnika za odlog že odločalo in je s sklepom z dne 23. 2. 2022 predlogu ugodilo, izvršbo odložilo za tri mesece, v presežku je predlog zavrnilo. V novem postopku so se bistveno spremenile okoliščine, ki jih je presojalo v času izdaje sklepa z dne 23. 2. 2022. Nepremičnina sicer še vedno predstavlja dom drugodolžnika, terjatev, ki se izterjuje, pa ni več očitno nesorazmerna glede na vrednost nepremičnine. Isti upnik je dne 27. 6. 2022 vložil še en predlog za izvršbo, med drugim zoper drugodolžnika zaradi izterjave 118.476,32 EUR. Navedeni postopek I 65/2022 je v teku tudi na nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom. Nepremičnina, ki predstavlja dom drugodolžnika, se torej ne bo prodajala zgolj zaradi izterjave terjatve v obravnavani zadevi 6.099,18 EUR, ampak tudi zaradi izterjave terjatve istega upnika iz pristopljenega spisa 118.476,32 EUR. Upoštevaje vrednost nepremičnine, ki je po podatkih Ministrstva za okolje in prostor GURS na dan 31. 3. 2017 ocenjena na 32.927,00 EUR, ne gre za očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugodolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ne drži, da je nepremičnina ocenjena na 32.927,00 EUR. Drugodolžnik ima cenitveno poročilo na zahtevo banke, kjer je vrednost vseh nepremičnin znatno večja, tržna vrednost vseh nepremičnin znaša 300.000,00 EUR. Vse to je na večih straneh nepremičninskih agencij, kjer se nepremičnine prodajajo. Drugodolžnik ne vztraja pri prodaji pri ceni, temveč je pripravljen prodati po katerikoli ceni bo mogoče, da le poplača dolgove, da se izogne izvršbi in dražbi.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drugodolžnik za svoje navedbe ni priložil dokazov, konkretno cenitvenega poročila na zahtevo banke. Poleg tega se sklicuje na cenitev ″vseh nepremičnin‶, kar pomeni poleg ocenjene nepremičnine dela stavbe še očitno druge nepremičnine. Pred prodajo na javni dražbi bo sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 178. člena ZIZ ugotovilo vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.

6. Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da izterjuje upnik v dveh ločenih zadevah dve terjatvi, 6.099,18 EUR in 118.476,32 EUR, torej skoraj 125.000,00 EUR. Glede na to, da dolžnik ni izpodbil ugotovljene ocenjene vrednosti nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izterjevana terjatev ni očitno nesorazmerna glede na vrednost nepremičnine. Sicer ni sporno, da nepremičnina predstavlja drugodolžnikov dom. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo preostali predlog za odlog izvršbe nad tri do šest mesecev v skladu s 1. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ta določa, da ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. Sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po 1. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za šest mesecev in le enkrat, kadar dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov (drugi odstavek 74. člena ZIZ).

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.