14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. marca 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1156/2002 z dne 30. 6. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 402/2001 z dne 10. 4. 2002, z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0301-11/3a-XVII-30.596 z dne 19. 2. 2001 in z odločbo Občine Celje, Sekretariata za notranje zadeve, št. 20100/131/94-7 z dne 9. 8. 1994 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve o zavrnitvi pritožbe zoper ugotovitev prvostopenjskega upravnega organa, da se B. B. (stric pritožnika) po predpisih, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I – ZDRS), ni štel za jugoslovanskega državljana. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču, po katerem oseba, ki na dan 6. 4. 1941 ni imela domovinske pravice v eni izmed bivših jugoslovanskih občin, ni bila državljan Kraljevine Jugoslavije in zato ni mogla dobiti jugoslovanskega državljanstva na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in nasl. – v nadaljevanju ZDrž/45).

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je bil njegov stric B. B. B., rojen leta 1900 slovenskim staršem v Z., da se je po koncu prve svetovne vojne preselil v Švico, da se je leta 1936 vrnil v Slovenijo, da je bil med vojno zaradi pomoči partizanom zaprt in interniran, da se je leta 1946 preselil v Švico in nato v Argentino, kjer je leta 1970 umrl. Ugotovitev Ministrstva za notranje zadeve, "da ni bilo ugotovljenih nikakršnih dejstev ali dokazov o njegovi domovinski pristojnosti oziroma o državljanstvu Kraljevine Jugoslavije in prav tako tudi ne za njegove starše," naj bi bila absurdna. Dejstvo, da je stric iz poslovnih razlogov prevzel iransko državljanstvo, po mnenju pritožnika ne izključuje jugoslovanskega državljanstva, saj se mu ni odrekel. Da se je sam štel za jugoslovanskega državljana naj bi bilo razvidno iz "Kartoteke predhodnih podatkov", ki jo hrani Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Naključje, da se stric v času popisa državljanov ni nahajal v Jugoslaviji, pa po mnenju pritožnika ne bi smelo vplivati na njegov status.

B.

3.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

4.Pritožnik kljub pozivu, naj navede, katere človekove pravice in temeljne svoboščine so mu bile z izpodbijano odločitvijo kršene, teh ni navedel. S trditvijo o absurdnosti ugotovitve, da ne obstajajo dokazi o domovinski pristojnosti B. B., po vsebini sicer zatrjuje, da je izpodbijana odločitev očitno napačna, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar tega očitka z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Že Ministrstvo za notranje zadeve in obe sodišči so namreč pojasnili, zakaj okoliščine, ki jih pritožnik navaja tudi v ustavni pritožbi, na drugačno ugotovitev glede državljanstva ne morejo vplivati. Zgolj dejstvo, da pritožnik predpise, ki so urejali državljanstvo, razume drugače kot upravni organi in sodišča, pa ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: namestnik predsednice senata Lojze Janko ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča razen sodnici Milojki Modrijan, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Lojze Janko