Jedro

Dokazno informacijo iz vročilnice je mogoče izpodbiti, vendar je treba pri tem navesti konkretne trditve o razlogih za njeno neverodostojnost, ki so tudi dokazno podprti. Posplošeno zanikanje pravočasnega prejema sodne pošiljke ne zadošča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom, imenovalo upraviteljico ter ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki opravlja naloge in pristojnosti.

2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo družbenica stečajnega dolžnika A. A. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog upnika za začetek stečajnega postopka zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik B. B. vlaga odgovor na pritožbo družbenice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo, je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP. Sodišče je predlog vročilo dolžniku in ga opozorilo na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Poziv je bil dolžniku vročen dne 9. 8. 2021, dolžnik pa v 15 dneh po prejemu predloga za začetek postopka ni niti ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. Po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP se zato domneva, da je dolžnik insolventen, sodišče pa je nad njim začelo stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

6. Vročilnica (povratnica) ima lastnost javne listine, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Vročilnica (povratnica) služi kot dokaz opravljene vročitve, saj iz nje sledi, da je navedeni vročevalec naslovniku v določenem kraju in času na določen način vročil sodno pisanje (prvi odstavek 224. člena ZPP).1 Dokazno informacijo iz vročilnice je mogoče izpodbiti, vendar je treba pri tem navesti konkretne trditve o razlogih za njeno neverodostojnost, ki so tudi dokazno podprti. Posplošeno zanikanje pravočasnega prejema sodne pošiljke ne zadošča. 7. Iz vročilnice v spisu izhaja, da sodnega pisanja z dne 20. 7. 2021 (predlog za začetek stečajnega postopka s pozivom dolžniku, da se o predlogu izreče) dolžniku ni bilo mogoče izročiti. Vročevalec je zato dne 23. 7. 2021 v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Naslovnik pisma v tem roku ni prevzel, zato mu je bilo po poteku tega roka, dne 9. 8. 2021, puščeno v hišnem predalčniku. Vročitev je bila torej opravljena s t.i. fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP, ki se v insolvenčnih postopkih uporablja smiselno, v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

8. Družbenica dolžnika v pritožbi navaja, da naj bi dolžnik sodno pisanje prejel šele dne 30. 8. 2021, saj naj bi bila tako obvestilo o prispeli pošiljki, kot tudi samo sodno pisanje, odvržena v napačni poštni nabiralnik drugih poslovnih uporabnikov v stavbi. Pritožnica tako zatrjuje, da dolžniku pisanje ni bilo pravilno vročeno, vendar pa navedenih trditev z ničemer ne dokaže, saj v zvezi s to pritožbeno navedbo sodišču ne predlaga nikakršnih dokazov. Pritožbeni očitek o nepravilni vročitvi predloga za začetek stečajnega postopka, ki mora biti dolžniku vročen v izjavo po 235. členu ZFPPIPP, se tako izkaže kot nedokazan, zaradi česar tudi ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Družbenica v pritožbi nadalje trdi, da dolžnik ni insolventen, saj naj bi razpolagal s premoženjem, ki je večje od njegovih obveznosti. Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka utemeljeval na podlagi domneve dolžnikove trajnejše nelikvidnosti po prvi alineji drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki je izkazana, če dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu. Poleg tega je trdil, da je podana domneva dolžnikove trajnejše nelikvidnosti po tretji alineji drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki je izkazana, če dolžnik nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Poleg navedenih domnev je predlog za začetek stečajnega postopka utemeljil tudi na domnevi dolžnikove dolgoročne plačilne nesposobnosti iz druge alineje tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki velja, če izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosega polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča že nastop enega od teh položajev, torej trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti dolžnika.

10. Družbenica dolžnika v pritožbi podaja trditve glede vrednosti dolžnikovega premoženja, saj navaja, da je nepremičnina, katere lastnik je stečajni dolžnik, vredna bistveno več, kot znašajo dolžnikove obveznosti. Trdi torej, da je vrednost dolžnikovega premoženja večja od vsote njegovih obveznosti. S temi pritožbenimi trditvami bi lahko izpodbijala zgolj domnevo iz prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na položaj prezadolženosti. Prezadolženost predstavlja skrajno obliko dolgoročne plačilne nesposobnosti, pri kateri je vrednost premoženja posamezne osebe manjša do vsote njenih obveznosti. Obstoja te domneve upnik v predlogu niti ni zatrjeval, zato se družbenica začetku stečajnega postopka ne more uspešno upirati s trditvami, da dolžnik ni prezadolžen.

11. Družbenica v pritožbi nadalje navaja, da upnikova terjatev ne obstaja. Trdi tudi, da naj bi bili pogodbi o prenosu terjatve fiktivni. Tudi z navedenimi pritožbenimi trditvami pritožnica ne more uspeti, saj lahko družbenik dolžnika izpodbija zgolj domnevo insolventnosti (četrti odstavek 235. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 234. člena ZFPPIPP), ne more pa ugovarjati obstoju upnikove terjatve. Temu bi lahko ugovarjal zgolj dolžnik v ugovoru zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), ki pa ga dolžnik ni vložil pravočasno.

12. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Družbenica, ki s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Primerjaj II Ips 451/2004.