30. 3. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Stanislave Hrobat in Vekoslava Hrobata, oba Ajdovščina, ki ju zastopa Odvetniška družba mag. Kerčmar in partnerji, o. p., d. o. o., Nova Gorica, na seji 30. marca 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 146. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21) se zavrže.

2.Predlog, naj se v sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnikov Stanislave Hrobat in Vekoslava Hrobata, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnika izpodbijata 146. člen Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ-1), ki ureja postopek izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Navajata, da imata položaj stranskih udeležencev v upravnem postopku, ki ga pristojna upravna enota vodi na podlagi 146. člena GZ-1. Navajata, da sta solastnika zemljiške parcele, ki leži v neposredni bližini enostanovanjske hiše, ki je predmet zgoraj navedenega postopka. Zatrjujeta, da je 146. člen GZ-1 v neskladju z 22., 25., 33., 34. in 72. členom Ustave. Menita, da je zakonodajalec uredil zgolj položaj črnograditeljev, popolnoma pa naj bi spregledal položaj stranskih udeležencev. Nasprotujeta pogoju iz prvega odstavka 146. člena GZ-1, po katerem je objekt daljšega obstoja objekt, ki je od 1. 1. 2005 v bistveno enakem stanju in bistveno enake namembnosti. Menita, da zakonodajalec ni imel nobenih razlogov, da je določil tako kratko obdobje, v katerem nezakonito zgrajen objekt postane objekt daljšega obstoja, ki bi ga bilo dopustno legalizirati. Peti odstavek 146. člena GZ-1 naj bi bil v neskladju s pravico do sodnega varstva in pravico do pritožbe, ker omejuje pritožbene in tožbene razloge, ki jih stranski udeleženec sme uveljavljati v postopku s pravnimi sredstvi. Pobudnika nasprotujeta tudi ureditvi, po kateri je dopustna tudi delna legalizacija objekta.

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Člen 146 GZ-1 ne učinkuje neposredno.[1] Postopek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja se začne na podlagi vloge lastnika objekta (prvi in drugi odstavek 146. člena GZ-1). O vlogi mora pristojni organ odločiti v upravnem postopku. Pobudnika imata v navedenem upravnem postopku položaj stranskega udeleženca. Po končanem postopku bo upravni organ izdal upravno odločbo, zoper katero imata tudi pobudnika pravico vložiti pritožbo (prvi odstavek 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP) in tožbo v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – ZUS-1). V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).

Ker pobudnika ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 146. člena GZ-1, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka).

Po drugem odstavku 38.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika.

Pobudnika predlagata, da se zaradi varstva njune zasebnosti v odločbi ali sklepu ne navedejo njuni osebni podatki. Navajata, da sta fizični osebi in da so v pobudi navedeni tudi drugi osebni podatki, ki bi se jih lahko zlorabilo.

Postopek pred Ustavnim sodiščem je javen, zato zgolj to, da sta pobudnika fizični osebi, ne zadostuje za utemeljitev prikritja identitete. Za sprejetje takšne odločitve v posamezni zadevi morajo biti izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem. Vendar v tem primeru ne gre za tak primer. Ker niso izpolnjeni pogoji za prikritje identitete pobudnikov, je Ustavno sodišče predlog za prikritje identitete zavrnilo (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 38.a člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-170/22 z dne 6. 6. 2022.