Jedro

Zapustnica je s spornim premoženjem razpolagala že z darilno pogodbo v letu 1971. Vendar darilna pogodba ni bila nikoli realizirana v zemljiški knjigi, niti po sedaj veljavnih predpisih ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Zapustnica je tako v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica 1/5 spornih nepremičnin, za katere sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedlo. Dodatni sklep o dedovanju je bil zato utemeljeno izdan.

Pritožnica se dedovanju pozneje najdenega premoženja ne more odpovedati, dedič lahko dediščino sprejme samo v celoti ali pa se ji v celoti odpove.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se dodatna zapuščina 1/5 nepremičnine parc. št. 150/37 k.o. X in 1/5 nepremičnine parc. št. 150/38 k.o. X, na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju, dodeli zapustničini hčerki V. P..

2. Zoper sklep je dedinja V.P. vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. do 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – ZD in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v opravo zapuščinske obravnave. Navaja, da ne drži, da v dodatno zapuščino spadata celotni parceli št. 150/37 in št. 150/38 k.o. X, temveč le 1/5 teh parcel. Sicer pa bi moralo sodišče v tej zadevi opraviti zapuščinsko obravnavo. Solastni delež zapustnice na navedenih nepremičninah ne spada v zapuščino, saj je ta svoj delež že leta 1971 z darilno pogodbo podarila nečaku P. K., ki ima od tedaj dalje parceli tudi v posesti. Zaradi tega pritožnica ne more in ne sme podedovati tega premoženja. Predlagatelja izdaje dodatnega sklepa o dedovanju, R. K. in P. K., sta dediča drugega dednega reda po pokojnici in bi lahko nepremičnini dedovala. Sodišče bi moralo opraviti zapuščinsko obravnavo, pa je izdalo dodatni sklep o dedovanju, ne da bi o predlogu pritožnico sploh obvestilo, zaradi česar ji je bila odvzeta možnost obravnavanja. Zapustnica z oporoko z dne 21. 5. 1977 s spornim premoženjem ni razpolagala, kar je tudi logično, saj ga je z darilno pogodbo pred tem že odsvojila, zato ne more priti do oporočnega dedovanja, ampak lahko nastopi le zakonito dedovanje, sodišče bi moralo dati pritožnici možnost, da poda izjavo o odstopu v smislu 146. člena ZD.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da pritožbe pritožnice (kot edine dedinje po zapustnici) ni zavrglo kot nedovoljene (ker zanjo ne bi imela pravnega interesa), ampak je, glede na pritožbene navedbe, štelo, da pritožnica ima pravni interes za pritožbo.

5. Res je iz podatkov spisa razvidno, da je zapustnica s spornim premoženjem razpolagala že z darilno pogodbo v letu 1971, v korist nečaka P. K.. Vendar darilna pogodba ni bila nikoli realizirana v zemljiški knjigi, niti po sedaj veljavnih predpisih ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Zapustnica je tako v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica 1/5 spornih nepremičnin (pomoto pri zapisu, da dodatno zapuščino predstavljata nepremičnini v celoti, je sodišče prve stopnje že odpravilo z izdajo popravnega sklepa). Predlagatelja izdaje dodatnega sklepa o dedovanju utemeljeno izpostavljata, da zadeve ni mogoče urediti na drug način, kot preko izdaje dodatnega sklepa o dedovanju. K darilni pogodbi bo namreč potrebno skleniti aneks, pri čemer v imenu prodajalke, pokojne M. P. lahko to stori le njena pravna naslednica, dedinja V.P.. Pravilno je zato sodišče prve stopnje sporni nepremičnini štelo kot pozneje najdeno premoženje, za katerega ob izdaji sklepa ni vedelo, in ga na podlagi 221. člena ZD dodelilo oporočni dedinji - zapustničini hčerki, na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Pri tem ni bistveno, ali je zapustničina hči dodatno zapuščino prejela kot oporočna ali kot zakonita dedinja, saj je tudi njena edina zakonita dedinja (tudi sicer pa je zapustnica v oporoki jasno zapisala, da vse svoje premoženje zapušča hčerki V. – glej 4. točko sklepa o dedovanju z dne 30. 4. 1982). Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, ker ni razpisalo zapuščinske obravnave, saj se v primeru pozneje najdenega premoženja nova zapuščinska obravnava ne opravi. Pritožnica se dedovanju pozneje najdenega premoženja tudi ne more odpovedati, dedič lahko dediščino sprejme samo v celoti ali pa se ji v celoti odpove (prvi odstavek 136. člena ZD). Zapustničina nečaka nista dediča po zapustnici, zato tudi ni možno postopanje po prvem odstavku 146. člena ZD. Postopanje po tretjem odstavku 146. člena (pogodba dediča z osebo, ki ni dedič, o odstopu dednega deleža), pa pred izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ni možno, saj v tem primeru nastane s pogodbo o odstopu dednega deleža za odstopajočega dediča samo obveznost, da po razdelitvi dediščine izroči svoj delež sopogodbeniku.

6. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).