Jedro

Sodno varstvo neizbranega kandidata je omejeno na preverjanje bistvenih kršitev razpisnega postopka in ali izbrani kandidat izpolnjuje zahtevane pogoje (prvi odstavek 36. člena ZZ). Sodišče glede na obseg sodnega varstva ne more presojati, kateri od kandidatov, ki izpolnjuje razpisne pogoje, je najustreznejši. Kandidati za direktorja nimajo pravice do imenovanja, mora pa biti zagotovljen pošten in transparenten postopek. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pri razpisu ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ki bi bistveno vplivale na odločitev, prav tako je izbrana kandidatka izpolnjevala vse razpisne pogoje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo obvestila neizbranim kandidatom in obvestila o imenovanju direktorja ter za ponovitev postopka izbire kandidata za direktorja toženke. Odločilo je, da mora tožnica toženki povrniti stroške postopka v znesku 2.114,38 EUR.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja, da je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker sodišče prve stopnje ni odgovorilo na njene bistvene navedbe, posledično ji je kršena tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič, ki bi lahko potrdile, da izbrana kandidatka ni izpolnjevala pogoja sposobnosti za organiziranje in vodenje dela. Prav tako se ni opredelilo do navedb o slabem in nezakonitem delovanju in vodenju javnega zavoda. Spregledalo je navedbe, da je bil konflikt interesov na 10. redni seji samo navidezen. Tožnica namreč ne bi glasovala zase iz napačnih razlogov, ampak je za glasovanje imela pooblastilo večine zaposlenih. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do obširnih navedb v tožbi in pripravljalni vlogi, da je bilo glasovanje opravljeno brez kakršnekoli razprave članov sveta knjižnice. Čeprav ima organ, pristojen za imenovanje, diskrecijo, katerega kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje, bo imenoval, je diskrecija vezana na namen danega pooblastila (drugi odstavek 6. člena Zakona o upravnem postopku - ZUP). Namen je izbrati osebo, ki je najuspešnejša, strokovno najbolj usposobljena. Vsem je potrebno zagotoviti dostop do delovnega mesta pod enakimi pogoji, prav tako je potrebno zagotoviti strokovno vodenje knjižnice in kakovostno izvajanje kulturnih programov. Izbira najustreznejšega kandidata ni mogoča brez razprave med člani sveta, pri čemer nekateri izmed njih niso znali obrazložiti svoje odločitve. Tudi za diskrecijsko odločanje je potrebno navesti razloge za odločitev. Izbiro je potrebno ustrezno obrazložiti. Zakaj je bila izbrana kandidatka najustreznejša, ni obrazloženo. S tem je bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka, zaradi katere bi moral biti sklep razveljavljen. Razlogi za zavrnitev so tudi materialnopravno zmotni, saj je sodišče prve stopnje prezrlo, da gre za upravno stvar in smiselno uporabo določb ZUP glede dolžnosti razprave in obrazložitve sklepa. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnice ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica zahteva pravno varstvo kot neizbrana kandidatka za delovno mesto direktorja toženke na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o zavodih (ZZ). Uveljavlja, da so bile v postopku javnega razpisa storjene postopkovne kršitve, saj naj bi jo toženka neupravičeno izločila iz glasovanja o kandidatih, glasovanje je potekalo brez razprave med člani sveta knjižnice, odločitev o izbiri ni ustrezno obrazložena, izbrana kandidatka pa tudi ne izpolnjuje vseh pogojev. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnice utemeljeno zavrnilo, za svojo odločitev pa je navedlo jasne razloge. Opredelilo se je do vseh bistvenih navedb obeh strank, posredno ali neposredno, med razlogi ni nasprotij, zato ni podana očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

6.Postopek izbire kandidata za direktorja zavoda ureja ZZ, postopek pri toženki pa ureja tudi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda (tožene stranke) A. (Odlok). Za procesna vprašanja, ki niso urejena v ZZ in v aktu o ustanovitvi, statutu oziroma s pravili zavoda, pa se smiselno uporabijo pravila upravnega postopka (4. člen ZUP).

7.Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi (prvi odstavek 33. člena ZZ). Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa (34. člen ZZ), ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja (35. člen ZZ). Odlok nadalje določa, da direktorja imenuje svet knjižnice z večino glasov (12. člen Odloka) ob soglasju ustanoviteljice Mestne občine B. in mnenju Občine C., občin, ki so na toženko prenesle opravljanje dejavnosti, ter strokovnih delavcev knjižnice. Na podlagi četrtega in petega odstavka 12. člena Odloka mora kandidat za direktorja poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora univerzitetno izobrazbo; 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih; sposobnost za organiziranje in vodenje dela; aktivno mora obvladati vsaj en svetovni jezik; obvladati mora osnove računalništva; poznati mora knjižnično dejavnost; izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca knjižnice.

8.Toženka je pri izbiri direktorja spoštovala vse navedene določbe ZZ in Odloka. Na javni razpis so se prijavile tri kandidatke. Za vse je bilo ugotovljeno, da so izpolnjevale vse zahtevane pogoje. Vse tri kandidatke je svet knjižnice povabil na predstavitev in po njihovi predstavitvi glasoval o vseh treh kandidatkah. Večino glasov vseh članov sveta knjižnice (6 glasov) je prejela D.D., tožnica je prejela 2 glasa, tretja kandidatka pa nobenega. Mestna občina B. je podala soglasje k imenovanju D.D. za direktorico, prav tako je pozitivno mnenje podala Občina C. in devet od desetih pogodbenih partneric. Ena od pogodbenih partneric in strokovni delavci so podali negativno mnenje, kar pa glede na prvi odstavek 12. člena Odloka ne predstavlja ovire za imenovanje D.D. za direktorico.

9.Sodno varstvo neizbranega kandidata je omejeno na preverjanje bistvenih kršitev razpisnega postopka in ali izbrani kandidat izpolnjuje zahtevane pogoje (prvi odstavek 36. člena ZZ). Sodišče glede na obseg sodnega varstva ne more presojati, kateri od kandidatov, ki izpolnjuje razpisne pogoje, je najustreznejši. Kandidati za direktorja nimajo pravice do imenovanja, mora pa biti zagotovljen pošten in transparenten postopek. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pri razpisu ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ki bi bistveno vplivale na odločitev, prav tako je izbrana kandidatka izpolnjevala vse razpisne pogoje.

10.Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnice za zaslišanje prič o sposobnosti D.D. za organiziranje in vodenje glede na njeno delo v prejšnjem mandatu. Presoja sodišča pri izbiri kandidata je omejena na izpolnjevanje razpisnih pogojev, ne pa vsebinskemu preverjanju zmožnosti izbranega kandidata, da izvaja funkcijo direktorja.1 Izbrana kandidatka je bila že pred izpodbijanim postopkom direktorica toženke, kar pomeni, da ima izkušnje z organiziranjem in vodenjem dela. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je D.D. pri prejšnjemu delodajalcu 14 let opravljala vodstvena delovna mesta, v okviru katerih je v povprečju organizirala in vodila delo 30 do 50 zaposlenih ter nadomeščala direktorja. Pritožba tako neutemeljeno vztraja, da izbrana kandidatka ni imela izkušenj z vodenjem in organiziranjem dela. Kako so bili zaposleni pri toženki zadovoljni z vodenjem izbrane kandidatke, ne more biti predmet presoje v sporu neizbranega kandidata, zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do očitkov tožnice o domnevnih nepravilnostih izbrane kandidatke v njenem prejšnjem mandatu. Očitek o kršitvi pravice do pravnega sredstva, ker se sodišče prve stopnje ni podrobneje opredeljevalo do očitanih nezakonitosti pri delovanju in vodenju toženke, je zato neutemeljen.

11.Ne ZZ ne Odlok, ki urejata postopek izbire direktorja, ne zahtevata, da mora svet knjižnice pred glasovanjem opravit razpravo. ZUP se v postopku imenovanja direktorja uporablja le smiselno, če ZZ in Odlok posameznih procesnih položajev ne urejata, poleg tega tožnica niti ne navede, na podlagi katerega člena ZUP bi morali člani sveta knjižnice opraviti razpravo pred glasovanjem. Vsak od članov sveta knjižnice ima en glas in glasuje za kandidata, za katerega meni, da je najustreznejši. Pri izbiri enega od več ustreznih kandidatov za direktorja toženke gre za izvajanje diskrecijske pravice, vendar to ne pomeni, da bi moral svet knjižnice predhodno opraviti razpravo, katerega od kandidatov štejejo člani za najustreznejšega. Odlok predpisuje, da o tem glasujejo vsi člani sveta knjižnice, izbran pa je kandidat, ki prejme večino glasov. S tem ko so člani sveta knjižnice na seji glasovali o vseh treh kandidatkah, ki so vse izpolnjevale razpisne pogoje, so v okviru podeljenega pooblastila opravljali naloge, kot jim jih nalaga Odlok. Sodišče prve stopnje je zaslišalo vse člane sveta knjižnice, ki so glasovali, in ugotovilo, da so pri izbiri upoštevali, katera od kandidatk se jim je zdela najboljša za vodenje toženke glede na njihovo predstavitev in predstavljen program dela. Izbira je bila opravljena po predstavitvi vseh treh kandidatk, ki so imele na voljo enako časa in s tem enake možnosti, z večino glasov pa je bila izbrana druga kandidatka namesto tožnice, kar ne more predstavljati kršitev pravice dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji.

12.Tožnica neutemeljeno vztraja, da bi ji moralo biti omogočeno, da tudi sama glasuje o izbiri direktorice. Čeprav je bila članica sveta knjižnice, je bila pravilno izločena iz postopka izbire, ne glede na prejeta pooblastila večine zaposlenih, da glasuje o izbiri direktorice. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, slednje v ničemer ne spremeni dejstva, da je podan konflikt interesov. Tožnica je tudi sama kandirala za direktorico, zato ni smela sodelovati v postopku izbire. Podlaga za izločitev tožnice ni le 37. in 38. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ampak tudi smiselna uporaba 35. člena ZUP.2 Že po naravi stvari je jasno, da oseba, ki sama kandidira za mesto direktorja, ne more kot član kolegijskega organa, ki izbira direktorja, glasovati o kandidatih, čeprav v kolegijskemu organu predstavlja ostale zaposlene. Takšno sodelovanje je v nasprotju z videzom nepristranskosti in objektivnosti delovanja kolegijskega organa.

13.Pritožbene navedbe o neobrazloženosti sklepa o izbiri so neutemeljene. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil sklep ustrezno obrazložen. V sklepu toženka sicer ni pojasnila, zakaj je večina članov sveta knjižnice ocenila, da je D.D. najustreznejša kandidatka, vendar to ni bilo potrebno.3 To ji ne nalaga ne ZZ in Odlok. Kot že pojasnjeno, je obseg sodnega varstva omejen na preverjanje bistvenih kršitev postopka in izpolnjevanje zahtevanih pogojev izbranega kandidata. Za obrazložitev sklepa o izbiri zato zadostuje, da je pojasnjeno, kako je potekal izbirni postopek, da izbrani kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje, da je prejel večino glasov članov sveta knjižnice in da je k njegovemu imenovanju podala soglasje Mestna občina B., Občina C. in ostale občine, ki so pogodbene partnerice toženke ter strokovni delavci knjižnice pa mnenje. Toženka je tem zahtevam zadostila, zato tožnica neutemeljeno uveljavlja kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

14.Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, prav tako ni storilo kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (350. člen ZPP).

15.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe, toženki pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP in Odvetniške tarife (OT) priznalo 375 točk za pritožbo (tar. št. 16/1b v zvezi s tar. št. 16/4 OT), 7,5 točk za materialne stroške, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 229,50 EUR, povečano za 22 % DDV pa 279,99 EUR. Za priznanje višje priglašenih stroškov ni podlage v OT.