Jedro

Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom bi bil utemeljen, le če bi bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe, za kar pa ni šlo v konkretnem primeru.

Upnica je namreč predlagala nadaljevanje izvršbe s prodajo dolžnikovih nepremičnin, torej z izvršilnim sredstvom, ki je v 30. členu ZIZ izrecno navedeno, medtem ko sta predmeta izvršbe dve do ene četrtine dolžniku solastni nepremičnini, za kateri pa tekom postopka ni bilo zatrjevano, niti izkazano, da sta iz izvršbe izvzeti oziroma je izvršba na njih v smislu 32. člena ZIZ omejena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor in mu naložilo, da upnici povrne nadaljnje stroške izvršilnega postopka v višini 13.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.10.2005 dalje do plačila.

Proti takšnemu sklepu je laično pritožbo vložil dolžnik. V njej je navedel, da izpodbijani sklep zaradi neupoštevanja določila 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) o verodostojni listini ni utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sporen je sklep prvostopnega sodišča, s katerim je bil zavrnjen dolžnikov ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

Prvostopno sodišče je dolžnika pravilno opozorilo, da lahko v zvezi z njim ugovarja le zoper novo sredstvo in predmete izvršbe, takšen njegov ugovor pa bi bil utemeljen, če bi bila izvršba nadaljevana z izvršilnim sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe, za kar pa ni šlo v konkretnem primeru. Upnica je namreč predlagala nadaljevanje izvršbe s prodajo dolžnikovih nepremičnin, torej z izvršilnim sredstvom, ki je v 30. členu ZIZ izrecno navedeno, medtem ko sta predmeta izvršbe dve do ene četrtine dolžniku solastni nepremičnini, za kateri pa tekom postopka ni bilo zatrjevano, niti izkazano, da sta iz izvršbe izvzeti (v skladu s 177. členom ZIZ so iz izvršbe izvzeta kmetijska zemljiška in gospodarska poslopja kmeta, ki jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, razen če gre za izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s hipoteko) oziroma je izvršba na njih v smislu 32. člena ZIZ omejena.

Razlogi, ki jih pritožbeno navaja dolžnik, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa tudi ne morejo vplivati, saj izvršba zoper njega ne teče na podlagi verodostojne listine, temveč na podlagi izvršilnega naslova, zato uporaba 23. člena ZIZ v konkretnem primeru ne pride v poštev.

Dolžnikova pritožba je tako v celoti neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere opazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 51. členom ZIZ).