Jedro

Izvršilni naslov sklep o motenju posesti je bil izdan zoper dolžnika, zato ga mora izpolniti. Ali bi morali biti tudi etažni lastniki stranke pravdnega postopka, ni stvar izvršilnega postopka. V tem se zgolj sledi izvršilnemu naslovu po načelu stroge formalne legalitete.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v osmih dneh od vročitve sklepa povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške 186,66 EUR (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam trpi svoje stroške (III. točka izreka). Ugotovilo je, da navedbe dolžnika niso ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Vsebina dolžnikove obveznosti izhaja iz izvršilnega naslova sklepa Okrajnega sodišča v Celju II P 218/2022 z dne 13. 10. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 79/2024 z dne 17. 4. 2024. Izvršilni naslov se nanaša samo na dolžnika in ne zajema drugih etažnih lastnikov. Dolžnik je zgolj pavšalno ugovarjal višini stroškov iz sklepa o izvršbi, ki so bili določeni na 1.500,00 EUR za opravo izvršilnih dejanj kolikor obveznosti ne bo sam izvršil in bo izvršilna dejanja po pooblastilu upnika izvršila tretja oseba. V obravnavanem primeru se izterjuje nedenarna terjatev, ki izhaja iz spora zaradi motenja posesti.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je upravnik stavbe na naslovu Ulica XIV. divizije 14, kateri pripadata dve parceli, ki predstavljata dvorišče za dostop do stavbe. Dolžnik ne more in ne sme postaviti stebričkov, ker mu ostali etažni lastniki to prepovedujejo, saj sta parceli v solasti vseh etažnih lastnikov, ki bi s postavitvijo stebričkov izgubili možnost uporabe stavbe. Etažni lastniki so dolžnika obvestili, da niso bili stranke sodnega postopka motenja posesti in zato nanje sklep ne vpliva, dejansko pa lahko posega v njihove pravice in jim celo onemogoči uporabo poslovnih prostorov, zato upravniku prepovedujejo, da bi izpolnil sklep sodišča o motenju posesti. V času teka izvršbe se je zoper upnika začel postopek likvidacije. Svojo posest v izvršilnem naslovu je izkazoval z najemno pogodbo z dne 1. 1. 2013, vendar sedaj zaradi likvidacije in prenehanja poslovanja nima več poslovnih prostorov v najemu in spornega prostora nima več v posesti. Prav tako je z začetkom likvidacije prenehalo pooblastilo sedanjemu pooblaščencu upnika, likvidator pa novega ni podal. V sklepu določen znesek za kritje stroškov je močno pretiran. Izpodbija tudi sklep o stroških.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da je bil izdan izvršilni naslov zoper dolžnika, ki je nosilec obveznosti in jo mora izpolniti. Etažni lastniki niso bili stranke postopka, nanje se izvršilni naslov ne razteza. Postopek II P 218/2022 je potekal zaradi motenja posesti. V njem je sodišče ugotovilo, da je bil upnik posestnik dela zemljišča in da je bil dolžnik tisti, ki je grobo motil posest upnika. Sklep varuje zadnje stanje mirne posesti, ki jo mora vzpostaviti dolžnik, saj je samovoljno in nezakonito posegel v posest upnika. Drži, da je bil nad upnikom sprožen postopek prostovoljne likvidacije, saj zaradi nepredvidenih sprememb družinske narave želi urediti razmerja med družbo in družbeniki. Začetek likvidacije ne pomeni avtomatičnega prenehanja najemnih pogodb. Likvidacijska upraviteljica ni odpovedala najemne pogodbe. To, da je upnik pričel postopek likvidacije, nima vpliva na izvršilni postopek.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnik pretežno ponavlja ugovorne trditve, nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Izvršilni naslov sklep o motenju posesti je bil izdan zoper dolžnika, zato ga mora izpolniti. Ali bi morali biti tudi etažni lastniki stranke pravdnega postopka, ni stvar izvršilnega postopka. V tem se zgolj sledi izvršilnemu naslovu po načelu stroge formalne legalitete.

6.Tekom izvršbe se je res nad upnikom začel postopek prostovoljne likvidacije. Dolžnik je vložil ugovor 25. 9. 2024, sklep o začetku postopka likvidacije je bil izdan 6. 12. 2024. Vendar začetek postopka likvidacije ne vpliva na izvršilni naslov niti na pooblastilno razmerje.

7.Dolžnik dokazno nepodprto navaja, da naj bi en stebriček stal 35,00 EUR in da naj bi bil znesek za kritje stroškov močno pretiran. Pri znesku 1.500,00 EUR za opravo izvršilnega dejanja na račun dolžnika gre za založitev stroškov v skladu z drugim odstavkom 225. člena ZIZ. Gre za predujem in v primeru, da ne bo v celoti porabljen, bo razlika vrnjena dolžniku. V pritožbi neobrazloženo izpodbija izvršilne stroške. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor, odmerilo predujem in izvršilne stroške.

8.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9.Upnikovi stroški za odgovor na pritožbo so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za odgovor na pritožbo 250 točk po 7. točki tarifne številke 21 Odvetniške tarife, pavšalni znesek 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, skupaj 186,66 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS številka 1/2006.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.