Jedro

Kot upnik (aktivna procesna legitimacija) lahko predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine le tisti, ki je v njej naveden kot upnik (materialna legitimacija).

Republika Slovenija ne more nastopati v postopku kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upničin predlog za izvršbo.

Zoper tak sklep se je pritožila upnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za izvršbo ugodi. Navaja, da so kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, za katere ni bila uveljavljana denacionalizacija na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakona o zadrugah in 14. čl. Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, postali last Republike Slovenije.

Država je za gospodarjenje z njimi ustanovila posebno institucijo, in sicer Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. To pa ne izključuje dejstva, da je Republika Slovenija kot nesporna lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov, s katerimi sicer gospodari Sklad, upravičeni subjekt za uveljavljanje pravice do neplačanih civilnih plodov njenih nepremičnin. Država res nastopa kot ustanoviteljica raznih skladov, vendar gre za samostojne pravne subjekte, ustanovljene z zakonom, ki imajo pravico poslovati tudi, ne pa izključno v vseh primerih, v imenu in za račun Republike Slovenije.

Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki so last Republike Slovenije, opravlja Sklad le v pravnem prometu, ne pa tudi kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije v postopkih pred sodišči. V predmetni zadevi je nesporno, da je lastnica zemljišča, za katerega ni plačana zakupnina, Republika Slovenija, lastnik pa je nedvomno aktivno legitimiran za uveljavljanje kakršnihkoli zahtevkov, ki izhajajo iz pridobljene lastninske pravice, s tem pa tudi za vložitev predloga za izvršbo zaradi izterjave neplačane zakupnine.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upničin predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - fakture, ki jo je izdal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sklad je na podlagi določbe 3. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ, Ur.l. RS, št. 10/93 - 23/96) samostojna pravna oseba, ki posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode, in ne državni organ. Republika Slovenija je nanj na podlagi določbe prvega odst. 14. člena ZSKZ prenesla kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove v družbeni lastnini, ki so postali njena last z dnem uveljavitve ZSKZ. Sklad gospodari s temi kmetijskimi zemljišči tako, da z njimi upravlja in razpolaga v imenu in za račun Republike Slovenije (prvi in drugi odst. 2. člena ZSKZ). Takšna določba ne pomeni, da je sklad samo zakoniti zastopnik Republike Slovenije in da lahko v zadevah upravljanja in razpolaganja z nepremičninami, ki so nanj prenešene, kot stranka samostojno nastopa Republika Slovenija. Nasprotno: sklad je pravno sposoben in mu ni mogoče odrekati tudi sposobnosti biti stranka v sodnem postopku, to je, da ob opravljanju poslov pravnega prometa uveljavlja tudi sodno varstvo.

Na podlagi določbe prvega odst. 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98) dovoli sodišče izvršbo na predlog tistega, ki je v verodostojni listini označen kot upnik - identiteta aktivne procesne in materialne legitimacije. Fakturo je izdal sklad kot samostojen pravni subjekt in je iz nje edini razviden kot upnik. Ta tako ni verodostojna listina, na podlagi katere bi bila upnica v materialnopravnem smislu Republika Slovenija, ki zato tudi ni upravičena, da na njeni podlagi predlaga izvršbo.

Predmet izvršilnega postopka ni odločitev o utemeljenosti, temveč poplačilo terjatve, izkazane na način, kot ga določa ZIZ (z izvršilnim naslovom ali z verodostojno listino - člena 17 in 23 ZIZ), zato sodišče pri odločanju o dovolitvi izvršbe ne presoja, kakšna je njena pravna podlaga. Pritožbena trditev upnice, da je kot lastnica legitimirana za uveljavljanje zahtevkov iz lastninske pravice, torej tudi do izterjave zakupnine, je tako nepotrebna.

Zato in ker ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe drugega odst. 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) in s 15. členom ZIZ, je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi določbe 2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.