Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, se pravda ni začela. Ker pa se pravda ni začela, ni bilo podlage za prekinitev postopka, četudi je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, saj se zoper njo postopek še ni začel. Sodišče je ravnalo pravilno, ker je tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, ko je ugotovilo, da je tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, postopek pa bi se lahko nadaljeval le zoper dediče po pokojnem lastniku d.o.o., ki je bila izbrisana.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je tožbo z dne 23. 8. 2010 (s tožbenim zahtevkom za izplačilo odškodnine za nesrečo pri delu v višini 78.600,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) zavrglo. Ob predhodni ugotovitvi, da je bila prvotno označena tožena stranka L.T. d.o.o. (ob vročanju tožbe v odgovor) 11. 10. 2010 izbrisana iz sodnega registra, je s sklepom z dne 18. 11. 2010 tožnika pozvalo, da kot toženo stranko označi osebo, ki lahko nastopa kot stranka, skupaj s sedežem oziroma prebivališčem. Tožnik je na poziv odgovoril z vlogo, naslovljeno kot „poprava tožbe in predlog za opravo poizvedb“ z dne 30. 11. 2010, kot toženo stranko je označil pravne naslednike družbe L.T. d.o.o., to je dediče po pokojnem Z.L.. Navedel je, da je edini družbenik izbrisane družbe Z.L. umrl v letu 2010, že pred izbrisom, zaradi česar predlaga sodišču prve stopnje, da opravi poizvedbe o tem, kdo so njegovi dediči. Sodišče prve stopnje poizvedb ni opravilo, ampak je štelo, da tožnik tožbe ni ustrezno popravil, ker kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila stranka.
Zoper navedeni sklep se je iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in prekine postopek, dokler ga ne prevzamejo pravni nasledniki prvotno tožene stranke. Navedel je, da je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra 11. 10. 2010, po tem ko je bila tožba že vložena, tako da bi moralo sodišče prve stopnje postopek prekiniti in ga nadaljevati, ko bi ga pravni nasledniki tožene stranke prevzeli. Ker ni tako ravnalo, ampak je tožbo zavrglo, je kršilo določbi 205. in 208. člena Zakona o pravdnem postopku. Tožnik je sodišču prve stopnje sporočil, kdo je pokojni družbenik izbrisane družbe (tožene stranke) in kje je bilo njegovo zadnje stalno in začasno prebivališče. Hkrati je predlagal opravo poizvedb, kdo so njegovi dediči, ki bi se nato pozvali, da prevzamejo postopek kot pravni nasledniki izbrisane družbe. Smisel prekinitve postopka je v tem, da se ob prenehanju stranke ugotovi pravne naslednike. S tem, ko je sodišče prve stopnje, ne da bi prekinilo postopek in opravilo poizvedbe, tožbo zavrglo, je poseglo v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva. Tožnik ne ve, kdo so dediči pokojnega družbenika izbrisane družbe, zaradi tega ga je sodišče prve stopnje neutemeljeno postavilo v slabši položaj, kot če pravni naslednik izbrisane družbe ne bi umrl, tako da bi ga bilo mogoče navesti kot stranko v postopku.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, ki jih je uveljavljal tožnik, in skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in da je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna in zakonita.
V tej zadevi tožba ni bila vročena prvotno toženi stranki (L.T. d.o.o.), ker je bila ta 11. 10. 2010 izbrisana iz sodnega registra, tako da se je poštna pošiljka, ki je vsebovala tožbo, vrnila nevročena. Iz tega razloga se pravda (ki se upoštevaje 1. odstavek 189. člena ZPP začne z vročitvijo tožbe toženi stranki) ni začela. Ker pa se pravda ni začela, ni bilo podlage za prekinitev postopka, prekine se lahko le postopek, ki je v teku, torej od litispendence (ki nastopi z začetkom pravde) dalje. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko ob ugotovitvi, da je bila prvotno tožena stranka (L.T. d.o.o.) izbrisana iz sodnega registra, postopka (ki zoper njo še ni bil v teku) ni prekinilo, ampak je tožnika pozvalo na popravo tožbe.
Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik tožbe ni ustrezno popravil, s tem ko je kot toženo stranko navedel dediče po pokojnem Z.L., ker bi moral kot toženo stranko navesti točno določeno osebo. Nedoločena označba dedičev ne zadošča. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno samo iskati dedičev, tožnik je bil tisti, ki bi moral v tožbi oziroma v popravi tožbe navesti, zoper koga je vložena, saj je navedba strank obligatorna sestavina tožbe po 1. odstavku 180. člena ZPP v povezavi z 2. odstavkom 105. člena ZPP.
Ker niso bili podani niti pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljal tožnik, niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in po 2. točki 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
O stroških pritožbenega sodišča pritožbeno sodišče glede na 1. odstavek 163. člena ZPP ni odločalo, ker jih tožnik ni priglasil.