Jedro

Enajsti odstavek 50. člena ZVoz se nanaša na tiste voznike, ki vozijo vozilo v času, ko novega vozniškega dovoljenja ne morejo pridobiti. Storilce, ki vozijo vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja po poteku tega roka (ko ovir za pridobitev novega vozniškega dovoljenja ni več), pa je treba obravnavati po osmem odstavku 50. člena ZVoz. Ti storilci so torej izenačeni s tistimi, ki vozniškega dovoljenja niso nikdar pridobili.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da se: prekršek iz

3. točke plačilnega naloga opredeli po osmem odstavku 50. člena Zakona o voznikih ter se storilcu za ta prekršek določi globa 500,00 EUR; ob upoštevanju zgoraj določene globe ter globe 300,00 EUR, ki je bila določena za prekršek po 1. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, in globe 500,00 EUR, ki je bila določena za prekršek po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 26. člena Zakona o motornih vozilih, izreče enotna globa 1.300,00 EUR.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Litija je dne

31. 7. 2012 zoper A. S. izdal plačilni nalog št. 0000103283960 zaradi prekrškov po 1. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 26. člena Zakona o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV) in po desetem odstavku v zvezi s 4. točko prvega odstavka 50. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz).

Za prvi prekršek je bila določena globa 300,00 EUR, za drugi prekršek 5 00,00 EUR, za tretji prekršek pa globa 1.000,00 EUR , nato pa izrečena enotna globa 1.800,00 EUR. Storilec zoper plačilni nalog ni vložil zahteve za sodno varstvo.

2. Iz uradnega zaznamka Policijske postaje Ljubljana z dne 13. 8. 2012 izhaja, da je pri izpolnitvi plačilnega naloga prišlo do pomote, saj je pri rubriki kršitev napačno navedeno, da je storilec kršil določbo desetega odstavka v zvezi s 4. točko prvega odstavka 50. člena ZVoz, namesto pravilno, da je kršil enajsti odstavek v zvezi s 4. točko prvega odstavka navedenega člena.

3.

Vrhovni državni tožilec vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper plačilni nalog v delu, ki se nanaša na prekršek po desetem odstavku v zvezi s 4. točko prvega odstavka 50. člena ZVoz, in sicer zaradi kršitve predpisa, ki določa prekršek (prva alineja 62. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). Navaja, da je bil storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Trebnjem PR 688/2005 izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je potekel predno je storilec dne 31. 7. 2012 storil obravnavani prekršek. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca storilcu torej ni mogoče očitati storitve prekrška po enajstem odstavku v zvezi s 4. točko prvega odstavka 50. člena ZVoz, saj se ta prekršek nanaša na primere, ko storilec vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na določbo prvega odstavka 58. člena ZVoz se sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvršuje šest mesecev od izvršitve odločbe (oziroma v enem letu, če ji je izrečeno prenehanje prej kot v dveh letih od ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja), torej v času, ko ne more pridobiti novega vozniškega dovoljenja. Osebe, ki v cestnem prometu vozijo vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja po poteku tega roka, pa storijo prekršek po osmem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 50. člena ZVoz. Ker gre za takšno situacijo tudi v obravnavani zadevi, bi prekrškovni organ prekršek moral opredeliti po osmem odstavku 50. člena ZVoz.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1

v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku vročena storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

5. Po določbi 50. člena ZVoz sme motorno oziroma motorno priklopno vozilo voziti oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju (3. točka prvega odstavka 50. člena ZVoz), ter oseba, ki se ji ne izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije, ji ni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, ji ni izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, niti ji ni začasno odvzeto vozniško dovoljenje (4. točka prvega odstavka 50. člena ZVoz). Osmi odstavek 50. člena ZVoz določa, da se z globo 500,00 EUR kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 3. točko prvega odstavka tega člena, po enajstem odstavku istega člena pa se z globo 1.000,00 EUR za prekršek kaznuje voznik, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zakon torej določa višjo globo za tiste storilce, ki vozilo vozijo v času izvrševanja sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (1.000,00 EUR), kakor za ostale voznike, ki vozijo brez veljavnega vozniškega dovoljenja (500,00 EUR).

6. Relevantno vprašanje, ki se zastavlja v obravnavani zadevi, je razlaga zakonske določbe enajstega odstavka 50. člena ZVoz: „v času, ko se mu izvršuje sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja“. S tricto sensu se namreč prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvršuje (v časovnem razponu), temveč se izvrši s trenutkom, ko vozniško dovoljenje preneha veljati. Ta trenutek je bil po prejšnji ureditvi določen s pravnomočnostjo sodbe ali sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (sedmi odstavek 22. člena ZP-1, ki je prenehal veljati 1. 11. 2008 z uveljavitvijo ZIKS-1C), po sedaj veljavni ureditvi pa se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj, in sicer trideseti dan po pravnomočnosti sodbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je sankcija izrečena (prvi in drugi odstavek 124. člena v zvezi s 139. členom ZIKS-1 in petim odstavkom 202. člena ZP-1).

7. Očitno je torej, da je potrebno zakonsko besedilo „izvršuje“ iz enajstega odstavka 50. člena ZVoz razlagati v povezavi z drugimi določbami zakona, ki se nanašajo na posledice izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - natančneje z določbo 58. člena ZVoz, ki ureja ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja. Po navedeni določbi lahko oseba, ki ji je bila izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pridobi novo vozniško dovoljenje po šestih mesecih od izvršitve odločbe (če ji je izrečeno prenehanje prej kot v dveh letih od ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja, pa po enem letu od izvršitve odločbe). Podobno je pridobitev novega vozniškega dovoljenja urejal tudi Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 83/2004, v nadaljevanju ZVCP-1) , ki je v 148. členu določal, da lahko oseba, ki ji je bila izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, novo vozniško dovoljenje pridobi po prvem izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, po drugem prenehanju po enem letu, po nadaljnji izrečenih prenehanjih pa po dveh letih od dneva oddaje vozniškega dovoljenja.

8. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču vrhovnega državnega tožilca, da se enajsti odstavek 50. člena ZVoz nanaša na tiste voznike, ki vozijo vozilo v času, ko po citirani določbi 58. člena ZVoz novega vozniškega dovoljenja ne morejo pridobiti. Storilce, ki vozijo vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja po poteku tega roka, torej tedaj, ko ovir za pridobitev novega vozniškega dovoljenja ni več, pa je potrebno obravnavati po osmem odstavku 50. člena ZVoz. Ti storilci so torej izenačeni s tistimi, ki vozniškega dovoljenja niso nikdar pridobili.

9. V obravnavanem primeru je bila storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Trebnjem PR 688/2005 z dne 31. 1. 2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne

8. 5. 2007 izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz česar izhaja, da je bila storilcu pridobitev novega vozniškega dovoljenja onemogočena do 8. 11. 2007 (148. člen ZVCP-1 )

. Po podatkih spisa storilec vozniškega dovoljenja ni ponovno pridobil. Storilec bi torej storil prekršek po enajstem odstavku 50. člena ZVoz, če bi vozil vozilo v času med 8. 5. 2007 in 8. 11. 2007. Z vožnjo vozila po poteku tega roka (tj. 31. 7. 2012) pa je storil prekršek po osmem odstavku 50. člena ZVoz, kot pravilno trdi vrhovni državni tožilec.

C.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bila s plačilnim nalogom prekršena določba enajstega odstavka 50. člena ZVoz (prva alineja 62. člena ZP-1), zato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani plačilni nalog spremenilo tako, da je prekršek iz

3. točke plačilnega naloga pravno opredelilo po osmem odstavku 50. člena ZVoz

ter storilcu za ta prekršek določilo globo 500,00 EUR. Posledično je sodišče spremenilo tudi odločbo o enotni globi tako, da je ob upoštevanju spremenjene globe 500,00 EUR ter globe 300,00 EUR, ki je bila določena za prekršek po 1. točki tretjega odstavka 105. člena ZPrCP

, in globe 500,00 EUR, ki je bila določena za prekršek po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 26. člena ZMV, storilcu izreklo enotno globo 1.300,00 EUR.