Jedro

Sodišče mora po izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra postopek prekiniti ter ga (po prejemu izjave ustanovitelja, da prevzema postopek) nadaljevati z ustanoviteljem tožeče stranke. Ustanovitelj tožeče stranke je glede premoženja, ki je ostalo po izbrisu (v katerega sodijo tudi terjatve tožeče stranke), po zakonu pravni naslednik tožeče stranke.

Če sodišče po izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra tožbo zavrže, s tem zagreši bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo s tožbenim zahtevkom, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.260.928,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.5.1997 do plačila ter ji povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča prve stopnje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo. Ugotovilo je, da je bila tožeča stranka na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. l. RS, št. 54/99 - 110/99) izbrisana iz sodnega registra dne 27.8.2004. Tako je tožeča stranka prenehala obstajati kot pravna oseba in so s tem nastopile takšne pomanjkljivosti, ki se ne dajo odpraviti in onemogočajo nadaljevanje sodnega postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nadaljnja pravda nemogoča ter v skladu s 5. odst. 81. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99 - 2/2004) zavrglo tožbo.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka oziroma njen pravni naslednik I. H. iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v nadaljnjo postopanje. Navaja, da Zakon o finančnem poslovanju podjetij v primeru izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti omogoča pravno nasledstvo tako na aktivni kot na pasivni strani in je zato v danem primeru pravni naslednik tožeče stranke ustanovitelj izbrisanega subjekta in sicer H. I., Cesta na Roglo 11 d, Zreče. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistveno kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. čl. ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odst. 339. čl. ZPP).

Tožeča stranka je bila v času vložitve tožbe dne 29.9.1997 vpisana v sodnem registru. Iz sodnega registra je bila izbrisana tekom postopka dne 27.8.2004. Posledica izbrisa iz sodnega registra je bilo prenehanje tožeče stranke - gospodarske družbe, zato bi sodišče prve stopnje v skladu s 3. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP moralo postopek prekiniti, ker je stranka prenehala obstajati. Tako prekinjeni postopek bi se nadaljeval po 1. odst. 208. čl. ZPP, torej takrat, ko bi ga prevzeli pravni nasledniki tožeče stranke oziroma ko jih sodnik povabi, naj to storijo.

Družba, ki preneha na kakršenkoli način, razen s spojitvijo ali pripojitvijo, nima univerzialnega pravnega naslednika, vendar to ne pomeni, da nima premoženja, v katerega spadajo tudi terjatve. V postopkih prostovoljne likvidacije (387. člen v zvezi z 456. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93 - 57/2004), prisilne likvidacije (168. člen v zvezi s 182. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, Ur. l. RS, št. 67/93 - 52/99) ali stečaja (168. člen ZPPSL), katerih vseh je posledica prenehanje družbe, se premoženje, ki ostane po poplačilu obveznosti, razdeli družbenikom. Glede tistega premoženja pravne osebe, ki je z zaključkom likvidacijskega ali stečajnega postopka prešlo na družbenike, so družbeniki njeni pravni nasledniki.

ZFPPod nima določb, ki bi neposredno urejale vprašanje, kaj se zgodi s premoženjem (aktivo) družbe po izbrisu v primerih, ko družba preneha zaradi izbrisa iz sodnega registra. Vendar pritožbeno sodišče meni, da se tudi v tem primeru premoženje, ki ostane po prenehanju družbe, razdeli med družbenike. Stališče, da so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra, glede njenega premoženja njeni pravni nasledniki že po samem zakonu, je zavzelo že Vrhovno sodišče R Slovenije v zadevi pod opr. št. III Ips 25/2001 z dne 12.4.2001. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izpiska iz sodnega registra izhaja, da je pritožnik I. H. ustanovitelj tožeče stranke. Zato je glede premoženja, ki je ostalo po izbrisu (v katerega sodijo tudi terjatve tožeče stranke), po zakonu pravni naslednik tožeče stranke. Tako je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je nadaljnja pravda onemogočena.

Sodišče prve stopnje bi moralo po izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra postopek prekiniti ter ga (po prejemu izjave ustanovitelja, da prevzema postopek) nadaljevati z ustanoviteljem tožeče stranke (205. čl. v zvezi s 208. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrglo tožbo na podlagi 81. člena ZPP, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odst. 339. čl. ZPP). Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. tč. 365. čl. ZPP).