Jedro

Tožena stranka razpisni pogoj o tem, kaj je upravičeni projekt, napačno povzema. V skladu s tem razpisnim pogojem mora biti projekt ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti in izpolnjevati tehnično-tehnološko funkcijo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 3030-277/2021/2 z dne 16. 8. 2021 se odpravi ter se zadeva vrne pristojnemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 595,36 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena vloga tožeče stranke, vložena na Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih v letih 2021 in 2022, objavljen v Uradnem listu RS št. 36/21 z dne 12. 3. 2021 za projekt "Vzpostavitev novih ležišč Z.". Iz obrazložitve izhaja, da tožeča stranka dejansko kandidira s projektom in sicer izgradnjo apartmajev in sob na naslovu X. in projektom izgradnje bazena na naslovu Y., kjer že opravlja svojo dejavnost oddaje sob in apartmajev v najem. Po navedbah tožeče stranke bo projekt izgradnje bazena namenjen gostom obstoječega/delujočega hotela Z., nov/obnovljen objekt pa ni definiran, razen kot je razvidno iz gradbenega dovoljenja, da naj bi bilo prvo in drugo nadstropje namenjeno kratkotrajnim nočitvam, v mansardi pa naj bi bile urejene pisarne. Lokacija obeh objektov je staro mestno jedro Slovenj Gradca, med investicijama pa je 210 m razdalje.

2. V nadaljevanju se v obrazložitvi navaja, da je iz vloge tožeče stranke razvidno, da gre dejansko za dva projekta, prvega, ki je namenjen izboljšanju ponudbe gostom obstoječega hotela Z. in drugega, ki je namenjen vzpostavitvi novih prenočitvenih kapacitet na lokaciji, ki je sicer v bližini prvega projekta, dejansko pa z njim nima nobene fizične ali drugačne povezave, razen lastništva lokacije prek vlagatelja. Tožena stranka je s sklicevanjem na razpisno dokumentacijo (po kateri je projekt ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično/tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila, in lahko vlagatelj kandidira na razpis samo z eno vlogo z enim projektom), vlogo tožeče stranke, ker ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev javnega razpisa, zavrnila.

3. Zoper takšno odločitev je tožeča stranka vložila tožbo iz razloga nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, absolutne bistvene kršitve pravil postopka (akta se ne da preizkusiti) in napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je v vlogi jasno in večkrat utemeljila in pojasnila, da gre za projekt širitve in dodatnih storitev obstoječega hotela Z., torej, da gre za širitev ponudbe z dodatnimi ležišči in bazenom, vse za potrebe razširitve zmogljivosti obstoječe ponudbe. Slednje izhaja že iz naslova projekta Vzpostavitev novih ležišč Z. na lokaciji X. in bazen za vse goste Z., ki bodo torej poleg gostinske in bogate kulinarične ponudbe na razpolago gostom Z. (obe lokaciji), vse v okviru celovite ekonomsko nedeljive ponudbe. Za vse goste Z. je namreč na voljo tudi gostinska ponudba in ponudba wellnessa na lokaciji Y., tožeča pa bi v ponudbo dodala še bazen.

4. Lokacija na naslovu Y. prostorsko dodatnih namestitvenih kapacitet ne omogoča, ker pa ima tožeča stranka v lasti tudi lokacijo 210 m oddaljeno na X., za katero je tudi iz podatkov AJPES-a razvidno, da gre prav tako za nastanitveno ponudbo Z., se je prijavila na razpis za ponudbo novih ležišč ter zaradi zagotavljanja enotne in celovite ponudbe svojim gostom prijavila tudi izgradnjo bazena, katerega velikost je prilagodila skupnemu številu ležišč, ki jih bo ponujala Z. na obeh lokacijah po zaključku izgradnje. Da gre brez dvoma za ekonomsko nedeljivo celoto namestitvene in gostinske ponudbe Z., izhaja iz ponudbe, ki jo na spletu ponuja vlagatelj preko portala posredništva ....com, vsekakor pa funkcionalna nedeljivost izhaja iz domala vse predložene dokumentacije k vlogi tožeče stranke in nikakor ne drži nasprotno, saj gre ves čas za eno družbo - prijavitelja v okviru njegove registrirane dejavnosti, njegove celostne ponudbe, enotnega ustvarjanja dohodkov, omogočanja zaposlitev, navsezadnje pa tudi za vodenje enotnih poslovnih knjig.

5. V izogib kakršnimkoli dvomom je tožeča stranka v času razpisnega roka na toženo stranko naslovila vprašanje, ali je bazen (poleg investicije v nove namestitvene kapacitete) tudi upravičen strošek in je dobila pritrdilen odgovor, seveda kolikor so izpolnjeni ostali pogoji javnega razpisa. Tožeča stranka je v prijavni dokumentaciji pojasnila, da bo podjetje z realizacijo prijavljenega projekta vzpostavilo nova ležišča v neposredni bližini obstoječega hotela Z. (12 novih ležišč), prav tako pa bodo izboljšali ponudbo z uvedbo novih storitev, to je z izgradnjo zunanjega bazena za goste hotela, kar je tudi eden izmed pomembnih strateških ciljev podjetja ob dodatnih storitvah, kot so gostinske storitve restavracije Z. (zajtrk, kosilo, večerja) in wellness storitve. Predvideni enotni ekonomski učinki so ponazorjeni tudi v finančni prilogi.

6. Tožeča stranka je tako v poslovnem načrtu na strani 38 poudarila, da gre za enotni projekt, kjer bo investitor kot lastnik zemljišč na naslovu X. uredil namestitvene kapacitete Z., bazen pa bo v neposredni bližini novih namestitev v obstoječem hotelu. Na strani 39 poslovnega načrta je slikovno ponazorjena grafična lega investicije. Tožeča stranka je pojasnila tudi vire dodatnega financiranja in ponovno izpostavila, da gre za enotno in nedeljivo investicijo.

7. Iz razpisa pogoj fizične povezanosti pri objektu investicije ne izhaja, temveč pogoji govorijo o ekonomski celovitosti aktivnosti in projekta. Glede na to je napačen zaključek iz izpodbijanega akta, da tožeča stranka razpisnih pogojev ne izpolnjuje, ker je prijavila dva fizično ločena projekta, saj je bilo, kot izhaja iz zgoraj navedenega, glede tega dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, razen tega se izpodbijanega sklepa tudi ne da preizkusiti, saj tožena stranka v obrazložitvi zgolj zaključi, da nov/obnovljen objekt ni definiran, zato tožeča stranka uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka in posledično napačno uporabo materialnih določb razpisne dokumentacije. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da med predmetnimi zemljišči, to je med parcelami ... in ... ter parcelo ... k.o. ... ni nobenega stika, zato ni mogoče trditi, da gre za en projekt. Razen tega je tožeča stranka za rekonstrukcijo objekta na X. zaprosila in pridobila gradbeno dovoljenje, za izgradnjo bazena pa ne. Če bi šlo za en objekt, bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje tudi za bazen. Zanika trditev tožeče stranke, da trži proste kapacitete pod istim imenom. Navaja, da projekt tožeče stranke pomenu tehnično tehnološka zaključena celota ne ustreza, ampak ustreza samo pomenu ekonomsko zaključena celota. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

9. Obe stranki sta vztrajali pri svojih navedbah tudi v vloženih pripravljalnih vlogah in na glavni obravnavi, ki jo je sodišče opravilo dne 8. 3. 2024. Tožeča stranka je na naroku še dodatno pojasnila, da izpolnjuje pogoje za opravljanje registrirane hotelske dejavnosti tako na Y. kot na X. v Slovenj Gradcu. Na Y. se gostom zagotavlja recepcija, ponudba hrane in pijače, restavracija in zajtrkovalnica, wellness in ta ponudba in storitve tožeče stranke niso ločene glede na to, kje gost dejansko prebiva. V letu 2022 je bil pri tožniku opravljen inšpekcijski pregled, kjer se je preverilo celotno ponudbo Z., butik-hotel in ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. Ponudba je torej logično in ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, kot je bilo predstavljeno v vlogi.

10. Tožena stranka je na naroku še navajala, da tožeča stranka v svoji vlogi na javni razpis ni navedla podatkov v zvezi s tem, da naj bi bil bazen na Y. zgrajen za skupno število gostov, ki bodo koristili nastanitve na obeh lokacijah, da je tak bazen večji in dražji, ter da bo vzpostavila nova ležišča v neposredni bližini obstoječega hotela Z. in izboljšala ponudbo z uvedbo nove bazenske storitve.

11. Tožeča stranka je tovrstne ugovore tožene stranke zavrnila in pojasnila, da je navedeno jasno razvidno iz njenega poslovnega načrta.

12. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vso predloženo listinsko dokumentacijo in predloženi upravni spis ter zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke. Ta je povedal, da ima tožeča stranka v lasti dve nepremičnini v Slovenj Gradcu, eno na Y. in drugo na X., kjer je tudi sedež podjetja. Načrt je bil, vse te kapacitete uporabiti kot hotelske namestitve. Prvi del je bil Y., kjer so sobe, wellness, pralnice, skladišča, restavracija, vse višjega srednjega razreda. Nepremično na X. je bil cilj renovirati in spremeniti v drugi del Z. Že preden se je začel javni razpis, so vse napeljali v tej smeri, pridobivali dovoljenja, itd., sicer je bila ideja stara že več let. Hotel Z. ima štiri zvezdice, dobre ocene na portalo.....com, dodana vrednost že dosedanji restavraciji in wellnessu je bil bazen. Ker je lokacija na naslovu Y. v starem mestnem jedru, so omejeni s prostorom, zato je bila ureditev novih namestitvenih kapacitet mogoča le na X., kar so potem tudi naredili. Pred tem so preverili, ali je investicijo v bazen mogoče priglasiti po tem javnem razpisu, in so dobili pozitiven odgovor. V nasprotnem primeru ga ne bi, saj so tudi sicer imeli dovolj točk za uspeh na javnem razpisu. Razen tega je zakoniti zastopnik še pojasnil, da je wellness velik strošek za 13 oseb, zato je potrebno večje število gostov in posledično sob. Pojasnil je, da wellness, ki je sicer lociran na Y., uporabljajo gostje obeh nastanitev, enako velja za bazen. Dodatno je pojasnil, zakaj svojo ponudbo šteje kot enovito celoto in povedal, da je recepcija hotela Z. na Y., restavracija je na isti lokaciji, na kateri so tudi vse spremljevalne storitve, ki dvigujejo nivo hotela, druga lokacija nastanitve, je dislocirana enota, saj je vsak m2 zelo dragocen. Recepcija je torej na eni lokaciji, to je na Y., in ko pridejo gostje jim dajo vse potrebne informacije in tiste, ki stanujejo oziroma so rezervirali sobo na drugi lokaciji, peljejo teh nekaj korakov tja. Pojasnil je, da vse te nepremičnine delujejo kot celota, ena pralnica je za vse, sobarica je ista, isto osebje vrši room service, skratka upravljanje teh dveh objektov teče enotno.

13. Tožba je utemeljena.

14. Predmet tega upravnega spora je odločitev tožene stranke o vlogi tožeče stranke, vloženi na javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih v letih 2021 in 2022 za projekt "Vzpostavitev novih ležišč Z.".

15. Vloga tožeče stranke je bila zavrnjena na podlagi poglavja 5 javnega razpisa, po katerem se vloga, ki ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev razpisa in razpisne dokumentacije in ni v skladu s predmetom, namenom in ciljem razpisa, zavrne, na podlagi ugotovitve tožene stranke, da projekt ni v skladu s pogojem iz točke 1.6.2 razpisne dokumentacije, po kateri mora biti projekt ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila.

16. Tožeča stranka takšni ugotovitvi nasprotuje in navaja, da je projekt celota in da je namen investicije zagotoviti nove namestitvene kapacitete hotela Z. na lokaciji 210 metrov oddaljeni od prve, ker širitev na prvotni lokaciji prostorsko ni mogoča, kot dodatno ponudbo k že obstoječi (restavracija, wellness) pa bodo zgradili tudi bazen.

17. Na podlagi javnega razpisa in razpisne dokumentacije je ugotoviti, da je predmet javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih v letih 2021 in 2022 med ostalim tudi razširitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote (točka 1.3 razpisne dokumentacije). Namen javnega razpisa je spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na upravičenem območju (točka 1.4 javnega razpisa). Cilj javnega razpisa je znižanje vstopnih stroškov investitorjem, katerih investicija bo imela ugodne učinke na novo zaposlovanje in ohranjanje delovnih mest ali vsaj na ohranjanje delovnih mest, tehnološko razvojne programe ali spodbujanje razvoja podjetništva in/ali spodbujanje razvoja turizma (točka 1.5 javnega razpisa). Da projekt tožeče stranke ne bi bil s predmetom, namenom in ciljem javnega razpisa v postopku ni bilo ugotovljeno.

18. V poglavju upravičeni projekti (točka 1.6.2 javnega razpisa) je določeno, da je projekt ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila.

19. Odločitev tožene stranke temelji na zaključku, da projekt tožeče stranke, s katerim se je prijavila na predmetni javni razpis, ne izpolnjuje prej navedenega pogoja, da gre dejansko za dva projekta, eden je gradnja prenočitvenih kapacitet, drugi pa izboljšanje ponudbe obstoječega hotela Z., med njima pa ni nobene fizične ali drugačne povezave, razen lastništva lokacije preko vlagatelja. V odgovoru na tožbo sicer dodaja, da projekt tožeče stranke ustreza samo pomenu ekonomsko zaključena celota ne pa tehnično tehnološka zaključena celota.

20. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je sodišče vpogledalo vse listine predloženega spisa in zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, sodišče temu ne pritrjuje. Glede tega je najprej ugotoviti, da tožena stranka razpisni pogoj o tem, kaj je upravičeni projekt, napačno povzema. V skladu s tem razpisnim pogojem mora biti projekt _ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti in izpolnjevati tehnično-tehnološko funkcijo_.

21. Tožeča stranka se je prijavila na predmetni javni razpis s projektom "Vzpostavitev novih ležišč Z.". V svoji vlogi je tožeča stranka opisala svojo obstoječo dejavnost, to je butik hotel Z., ki je že doslej nudil pet sob, elitno restavracijo in wellness storitve. V rubriki opis investicije (točka 9 prijavnega obrazca) je tožeča stranka pojasnila, da bodo izvedli investicij0 v nove namestitvene kapacitete in izboljšali turistično ponudbo. V starem mestnem jedru imajo v lasti večji objekt, v katerem bodo nastanitvene enote (2 apartmaja in 4 sobe), v neposredni bližini pa bazen. Vse navedeno bo na voljo obiskovalcem Z. 22. Navedeno izhaja tudi iz predloženega poslovnega načrta. V njem je na več mestih navedeno, da investicija zajema dodatne namestitvene kapacitete hotela Z. in z gradnjo zunanjega bazena povečanje udobja gostov. To je navedeno na strani 23, 30, 31, 32 idr. Na straneh 37 do 39 poslovnega načrta je prikazana grafična lega investicije. Zakoniti zastopnik tožeče stranke je zaslišan opisal način poslovanja hotela, ki ima na enem mestu (Y.) recepcijo, restavracijo in vso spremljajočo ponudbo, nastanitvene zmogljivosti pa so na dveh lokacijah (Y. in X.). Gre za en hotel s skupno, to je enotno upravo.

23. Glede na obrazloženo po presoji sodišča vloga tožeče stranke izpolnjuje pogoj upravičenega projekta iz točke 1.6.2 razpisne dokumentacije. Po povedanem je projekt ekonomsko nedeljiva celota, ki izpolnjuje določeno tehnično-tehnološko funkcijo, to je izvajanje hotelske dejavnosti z vso temu ustrezno ponudbo. Glede na to, da gre za hotel višjega cenovnega razreda, nudi ob tem še dodatne storitve, kot so ekskluzivna restavracija, wellness in bazen. Prenočitvene kapacitete so na dveh lokacijah, kar samo po sebi na izvajanje te dejavnosti kot celote nima nobenega vpliva. Obe nočitveni lokaciji sta v centru Slovenj Gradca oddaljeni 210 metrov druga od druge in je trditev, da gre za enotno hotelsko dejavnost, povsem v okviru izkustveno sprejemljivega.

24. Tožena stranka je v postopku navajala, da navedeno iz vloge tožeče stranke na javni razpis ne izhaja, čemur pa ni mogoče pritrditi, glede na povzete zapise iz prijave in poslovnega načrta (glej točko 22 obrazložitve). Ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka na lokaciji Y. opravlja dejavnost oddaje sob in apartmajev v najem, objekt na naslovu X. pa je nov in nedefiniran so tako v nasprotju s tem, kar je tožeča stranka zapisala v prijavi na javni razpis. V prijavi je navedeno, da je Z. butični hotel, ki ima pet sob za do 12 gostov. Gostom je na voljo elitna restavracija in wellness storitve. Izvajanje hotelske dejavnosti pa ni dejavnost oddaje sob in apartmajev(?) v najem, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, in bi se naj odvijalo na Y., niti ne drži, da je objekt na naslovu X. nedefiniran. Opis obstoječe hotelske dejavnosti in načrti za njeno razširitev pa so še podrobneje opisani in prikazani (tudi s fotografijami) v poslovnem načrtu.

25. Izvajanje hotelske dejavnosti pomeni celoto storitev v zvezi z namestitvijo gostov in njihovo oskrbo ter v konkretnem primeru vključuje restavracijsko dejavnost, strežbo v sobah, zahteva pa tudi pralnice, sobarice itd. Iz vsega navedenega izhaja, da se ta storitev izvaja kot celota, ne glede na to, da so prenočitvene kapacitete na dveh 210 metrov oddaljenih lokacijah.

26. V zvezi z navedbo tožene stranke v odgovoru na tožbo, da tožeča stranka za gradnjo bazena ni pridobila gradbenega dovoljenja, pa je pojasniti, da je vprašanje, za kateri del investicije je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in za katerega ne, stvar predpisov o gradnji objektov, in na presojo o tem, ali gre za upravičen projekt po predmetnem javnem razpisu, ne vpliva. Dodati je, da tožena stranka ne zatrjuje, da so upravičeni projekti po tem razpisu le tisti, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje.

27. Ker so ugotovitve iz izpodbijanega akta v nasprotju s podatki spisa, konkretno vlogo tožeče stranke, vloženo na predmetni javni razpis, je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo ter v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev pravil postopka in nato ponovno odločiti o zadevi (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Pri tem je upravni organ vezan na zgoraj navedene dejanske ugotovitve in na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ter stališča, ki se tičejo postopka.

28. Ker je sodišče tožbi ugodilo iz zgoraj opisanega razloga, se s tožbenimi navedbami glede dopustnosti dopolnjevanja vloge oziroma možnosti delne ugoditve vlogi ni ukvarjalo, saj po obrazloženem ne vpliva na odločitev.

29. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po Pravilniku. Če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Če je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo stroški v višini 10 % od zneskov določenih v prejšnjem členu (4. člen Pravilnika).

30. V predmetni zadevi je sodišče odločilo na glavni obravnavi, tožeča stranka pa je v postopku zadevo dodatno pojasnila v pripravljalni vlogi, zato ji je sodišče odmerilo nagrado v višini 385,00 €, k čemur je prištelo še 10 %, to je 38,50 €, torej skupaj 423,50 €.

31. Tožeča stranka je priglasila tudi stroške kilometrine za pot pooblaščenca iz sedeža njegove pisarne v Maribor. Stroški za prihod pooblaščenca na glavno obravnavo štejejo med materialne stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-11), zato je sodišče tožeči stranki te stroške odmerilo ob uporabi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih prihodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba), ki ureja višine povračil stroškov v zvezi z delom in službenim potovanjem (1. člen Uredbe), do katerih se ti v skladu z določbami te Uredbe ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Uredba v tretjem odstavku 5. člena določa, da se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 € za vsak prevožen kilometer. Tožeči stranki je sodišče odmerilo priglašene stroške za pot na relaciji Slovenj Gradec-Maribor in nazaj, to je 150 km x 0,43 €, kar pomeni 64,50 €.

32. Po obrazloženem je sodišče tožeči stranki odmerilo stroške v višini 488,00 €. K temu je prištelo še 107,36 € 22 % za DDV in skupno znesek 595,36 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

33. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

34. Znesek sodne takse bo tožeči stranki vrnjen po uradni dolžnosti (37. člen Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

1 Prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače.