Jedro

Iz listin upravnega spisa in iz obrazložitve sklepa o zavrženju kazenske ovadbe tožnika zoper A.A. izhaja, da tožnikova kazenska ovadba ni bila konkretizirana in tudi ne podkrepljena z dokazi. Prav tako tudi ni bil izkazan namen A.A. pridobitve nepremoženjske koristi ali namen prizadejanja škode, kar predstavlja zakonski znak očitanih KD in sicer zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi. Glede na navedeno v konkretnem primeru tudi po mnenju sodišča ni podan utemeljen sum, da bi A.A. storila očitani kaznivi dejanji. Še manj pa je podana gotovost, ki je potrebna za obsodilno sodbo. Glede na podatke upravnega spisa sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi organa za BPP, saj tožnik ni navedel nobenih konkretnih dejstev, ki bi ugotovitve organa za BPP lahko omajale. Po povedanem je organ za BPP utemeljeno sklepal, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh in je imel v prvem odstavku 24. člena ZBPP podlago za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika z dne 21. 12. 2015 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku priprave predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj in obravnave pravnega položaja tožnika. V skladu s pravnim poukom iz sklepa Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani (v nadaljevanju ODT) Kt/4717/2015/PR/PPP z dne 15. 12. 2015, s katerim je to zavrglo kazensko ovadbo tožnika zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja (v nadaljevanju KD) zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (prvi in drugi odstavek 257. člena Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1) in nevestnega dela v službi (258. člen KZ-1), je tožnik želel vložiti predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oz. obtožni predlog kot subsidiarni tožilec. Na podlagi prvega odstavka 60. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ima tožnik možnost, da v roku 8 dni od prejema sklepa ODT sam začne kazenski pregon. Vendar pa iz citiranega sklepa ODT izhaja, da v zadevi ni bil podan utemeljen sum, da bi A.A. storila naznanjeni KD. V kazenski ovadbi tožnika ni bilo zatrjevano, niti podprto z dokazi, da naj bi A.A. ravnala z namenom pridobitve nepremoženjske koristi ali z namenom prizadejanja škode, kar predstavlja zakonski znak očitanih KD. Nestrinjanje s citiranim sklepom ODT pa ne more biti podlaga za začetek kazenskega pregona. Tožnik v obravnavani prošnji za dodelitev BPP tudi ni predložil nobenih dodatnih dokazov. Glede na povedano, ni bilo verjetno pričakovati, da bi tožnik, kot subsidiarni tožilec, lahko uspel v kazenskem postopku in dokazal, da je A.A. kriva očitanih KD. Tako v predmetni zadevi ni podan objektivni pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Če ni izkazan niti utemeljen sum storitve KD, kazenskega postopka ni smotrno voditi (glej sodbo Upravnega sodišča RS I U 505/2012). V skladu z navedenim je organ za BPP zavrnil predmetno prošnjo tožnika za dodelitev BPP na podlagi 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP.

2. Tožnik v laični tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo in meni, da je bila njegova prošnja za dodelitev BPP neupravičeno zavrnjena. Splošno znano dejstvo je, de je vsak rezultat sodnega postopka neznan. Organ za BPP tožniku tako ne more odreči BPP z argumentom, da bo tožnik v postopku sigurno izgubil. Vsi vemo, da tudi če so podani vsi dokazi, lahko stranka v postopku izgubi zaradi npr. napake sodnika itd. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ne izhajajo razlogi za sprejeto odločitev. Tožnik tudi ni vedel, da bi moral pri vlogi za BPP predložiti dodatne dokaze, saj ga kot neuko stranko o tem nihče ni podučil. Tožnik je prejemnik denarne pomoči, zato želi BPP, prosi pa tudi za oprostitev plačila sodne takse. Sodišču predlaga, da odpravi krivično izpodbijano odločbo.

3. Tožena stranka je predložila upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z njenimi razlogi strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

6. Organ za BPP je v predmetni zadevi odločil na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabil. Po navedeni določbi ZBPP je pri presoji sodišča glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

7. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik v predmetni zadevi prosil za dodelitev BPP za za pravno svetovanje in zastopanje v postopku priprave predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj in obravnave pravnega položaja tožnika. V izpodbijani odločbi je pristojni organ za BPP svojo presojo verjetnosti tožnikovega uspeha v kazenskem postopku sprejel na podlagi ocene ODT, da ni podan utemeljen sum, da bi A.A. storila naznanjeni KD. Organ za BP je tudi ugotovil, da tožnik v vlogi za dodelitev predmetne BPP ni navedel novih dejstev, iz katerih bi lahko izhajal utemeljen sum storitve očitanih KD. Tudi po presoji sodišča iz listin upravnega spisa in iz obrazložitve sklepa ODT z dne 15. 12. 2015 o zavrženju kazenske ovadbe tožnika zoper A.A. izhaja, da tožnikova kazenska ovadba ni bila konkretizirana in tudi ne podkrepljena z dokazi. Prav tako tudi ni bil izkazan namen A.A. pridobitve nepremoženjske koristi ali namen prizadejanja škode, kar predstavlja zakonski znak očitanih KD in sicer zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (prvi in drugi odstavek 257. člena KZ-1) in nevestnega dela v službi (258. člen KZ-1). Tožnik v kazenski ovadbi izraža zgolj nestrinjanje s tožilkino odločitvijo, da bo njegovo ovadbo zavrgla. Da bi tožilka pri sprejemanju te odločitve ravnala nevestno ali pa z zavržnim namenom, na podlagi podanih podatkov ODT v predmetni zadevi ni moglo sklepati, zato je tožnikovo kazensko ovadbo s sklepom z dne 15. 12. 2015 zavrglo na podlagi prvega odstavka 161. člena ZKP, ki določa, da državni tožilec zavrže ovadbo, če ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje.

8. Glede na obrazložitev sklepa ODT v konkretnem primeru tudi po mnenju sodišča ni podan utemeljen sum, da bi A.A. storila očitani KD. Še manj pa je podana gotovost, ki je potrebna za obsodilno sodbo. Tudi po presoji sodišča ni verjetno pričakovati, da bi tožnik kot subsidiarni tožilec v kazenskem postopku zoper A.A. zaradi očitanih KD tudi uspel. Glede na podatke upravnega spisa sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi organa za BPP, saj tožnik ni navedel nobenih konkretnih dejstev, ki bi ugotovitve organa za BPP lahko omajale. Po povedanem je organ za BPP utemeljeno sklepal, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh in je imel v prvem odstavku 24. člena ZBPP podlago za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP.

9. Sodišče se strinja z zaključkom organa za BPP, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s kazenskim pregonom zoper A.A. Pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP (da ima tožnik verjetne izglede za uspeh) tudi po presoji sodišča v predmetni zadevi ni izkazan. Če ni izkazan utemeljen sum storitve KD, kazenskega postopka ni smotrno voditi. Po mnenju sodišča je organ za BPP pravilno uporabil materialno pravo, sodišče pa tudi ni našlo kršitev postopka. Sprejeta odločitev je tudi v skladu s sodno prakso (glej sodbe Upravnega sodišča RS v zadevah II U 71/2015, I U 71/2015, I U 1045/2011).

10. Tožnikov ugovor, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi za sprejeto odločitev, je neutemeljen. Po presoji sodišča je organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe obsežno navedel razloge, zaradi katerih ocenjuje, da v predmetni zadevi tožnik, kot subsidiarni tožilec, nima verjetnih izgledov za uspeh. Po mnenju sodišča ima izpodbijana odločba vse elemente, ki jih mora imeti upravni akt in so navedeni v določbi 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Prav tako je neutemeljen tožnikov pavšalen ugovor, da je neuka stranka.

11. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

12. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo kršitve določb, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.