Jedro

Formalna prijava skupnega gospodinjstva za presojo o skupnem življenju ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta pravdni stranki dejansko živeli, pri čemer med strankama ni sporno, da je bilo to prav v hiši tožnice. Navedenih ugotovitev ne spremeni niti dejstvo, da sta pravdi stranki po vsej verjetnosti spali v ločenih spalnicah, saj so tako toženčeva hči kot tudi številne priče (sosedje pravdni strank) izpovedali, da sta tožnica in toženec živela kot mož in žena, si bila medsebojno naklonjena, si medsebojno pomagala, se spoštovala in imela skupno gospodinjstvo.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine z čas od 1. 10. 2012 do 23. 10. 2014 v skupni višini 10.000,00 EUR. Tožnici je na račun toženca naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 699,06 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) po svojem skrbniku pritožuje tožnica. Meni, da bi sodišče moralo dokazno oceniti tudi listinske izjave tožnice, saj 8. člen ZPP sodišču nalaga presojo vsakega dokaza posebej. To zlasti velja ob dejstvu, da je sodišče štelo, da bi tožnica svojo voljo lahko izrazila le s pisno izjavo (19. tč sodbe), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišču očita tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja, saj je bila za presojo pristnosti listine z dne 3. 3. 2012 predlagana izvedba dokaza z izvedencem grafologom, ki ga sodišče neutemeljeno ni izvedlo. Dodaja, da je sodišče v kazenski zadevi I K 28315/2015 pisno izjavo tožnice z dne 20. 9. 2011 ocenilo kot verodostojno in nanjo oprlo odločitev o toženčevi kazenski odgovornosti. Da toženec ni bil zunajzakonski partner tožnice, naj bi potrdila tudi priča M. S., katere zaslišanja sodišče neutemeljeno ni izvedlo. Dodaja, da tožencu tudi sicer ni uspelo dokazati obstoja zunajzakonske skupnosti, saj se kljub pravilnemu vabljenju, narokov za glavno obravnavo ni udeleževal, dokazovanje s pričami pa njegove izjave ne more nadomestiti. Poudarja, da številni dokazi kažejo na to, da med pravdnima strankama ni obstajala zunajzakonska skupnost, in sicer zlasti dejstvo, da nista prijavila skupnega gospodinjstva, obstoj ločenih postelj in kuhinj in neobstoj ekonomske skupnosti. Poudarja, da so izjave prič, predlagane s strani toženca, neverodostojne in prirejene za konkretni postopek. Dodaja, da je sodišče tudi povsem spregledalo dejstvo, da je tožnica zgolj solastnica nepremičnine in da bi toženec moral uporabnino plačati vsaj A. A., ki kot solastnica prav tako nasprotuje toženčevemu bivanju v predmetni nepremičnini. Zahteva še povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Toženec odgovora na pritožbo ni podal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretni zadevi tožnica po svojem skrbniku od toženca zahteva plačilo uporabnine, saj naj bi le ta v tožničini hiši prebival brez pravne podlage. Ker toženec nasprotno trdi, da je med njim in tožnico obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost, se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo tudi z vprašanjem obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodnim vprašanjem. Zakon slednjo definira kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, sta pa glede pravnih posledic izenačena z zakonci (12. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju: ZZZDR). Poleg zunanjih okoliščin (skupno bivanje, skupno gospodinjstvo ter ekonomska skupnost) mora biti podana tudi notornost skupnosti, in sicer da partnerja veljata v očeh okolja za taka življenjska sopotnika, kot sta mož in žena.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da sta pravdni stranki skupaj živeli od leta 1988 pa vse do oktobra 2012, ko je tožnica zaradi bolezni odšla v dom starostnikov. Med njima je ves čas skupnega življenja in tudi po odhodu tožnice v dom, obstajala zunajzakonska skupnost. Da je ta imela vse značilnosti zakonske zveze, in sicer zadovoljevanje moralnih, čustvenih in materialnih potreb partnerjev, bila pa je tudi opazna navzven, saj sta pravdni stranki imeli skupno gospodinjstvo in bivanje, je sodišče ugotovilo na podlagi zaslišanja številnih prič ter drugih predloženih dokazov.

7. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zgoraj povzetih ugotovitev, ki predstavljajo dejansko stanje v konkretni zadevi in sprejema dokazno oceno. Sodišče prve stopnje si je subjektivno prepričanje o navedenih dejstvih namreč ustvarilo na podlagi ocene posamičnih dokazov, vseh dokazov skupaj in uspeha celotnega dokaznega postopka, kot to narekuje določba 8. člena ZPP. Dokazna ocena je opravljena po skrbni presoji vseh dokazov, ne pa zgolj tistih listin, ki jih pritožba izpostavlja. Pritožnica prezre, da jih je skupaj z ostalimi dokazi ocenjevalo tudi prvo sodišče (razlogi v točki 13 in 14 sodbe) in obrazložilo, zakaj navedbam tožnice v listinah ne sledi. Sodišče je tudi pojasnilo, zakaj so izjave prič bolj verjetne od pisnih izjav tožnice in toženca in podanih izjav prič M. in B. F. Pisne izjave so si namreč bile v nasprotju, izjave prič (toženčeve hčerke in sosedov) pa so bile nasprotno v bistvenem skladne in kot take verodostojnejše. Le ti so pravdni stranki tudi pogosteje srečevali, za izid pravdnega postopka pa (za razliko od tožničinih sorodnikov) tudi nimajo neposrednega interesa. Ker sodišče svoje odločitve ni oprlo na pisne izjave pravdni strank, je pravilno tudi zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem grafološke stroške. Morebitna nepristnost listine namreč na odločitev sodišča, ki je svoje prepričanje oprlo na druge dokaze, ne bi mogla vplivati. Iz istega razloga tudi ni pomembno, kako je tožničino pisno izjavo ocenilo sodišče v drugem postopku. Pravilno je nadalje stališče sodišča prve stopnje, da tožnica morebitne volje za prenehanje zunajzakonske skupnosti ne more izjaviti po zapustniku. Gre namreč za strogo osebni akt, ki bi ga tožnica v konkretnem postopku sicer lahko podala, a ker ga ni, je pravno nerelevantno, ali bi bila takšno izjavo zmožna podati glede na svoje zdravstveno stanje. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka tako ni podana, neutemeljeni pa so tudi očitki o pristranski in tožencu naklonjeni dokazni oceni.

8. Kot je pravilno povedalo že sodišče prve stopnje, formalna prijava skupnega gospodinjstva, ki jo izpostavlja pritožnica, za presojo o skupnem življenju ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta pravdni stranki dejansko živeli, pri čemer med strankama ni sporno, da je bilo to prav v hiši tožnice. Navedenih ugotovitev ne spremeni niti dejstvo, da sta pravdi stranki po vsej verjetnosti spali v ločenih spalnicah, saj so tako toženčeva hči ... kot tudi številne priče (sosedje pravdni strank) izpovedali, da sta tožnica in toženec živela kot mož in žena, si bila medsebojno naklonjena, si medsebojno pomagala, se spoštovala in imela skupno gospodinjstvo. Pritožbeno sodišče prepriča tudi dokazna ocena v zvezi s podano ekonomsko skupnostjo. Toženčevo trditev, da sta s tožnico imela skupne finance so namreč potrdile številne priče (poleg M. V. tudi T. V. in O. in I. G.)(1), ki so izpovedale tudi, da je toženec pomagal pri urejanju hiše in njene okolice.Trditev, da bi toženec uporabnino moral plačati vsaj A. A. kot solastnici sporne nepremične, je pritožbena novota in je pritožbeno sodišče kot take ne sme upoštevati (337. člen ZPP). Ob tem velja opozoriti, da A. A. sploh ni stranka predmetnega postopka, tožnica pa tudi ne more zahtevati plačila uporabnine v njenem imenu.

9. Po povedanem pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj obrazložitev pod točko 15 sodbe.