Jedro

Iz izvršilnega naslova – neposredno izvršljivega notarskega zapisa izhaja, da je neposredna izvršljivost notarskega zapisa dogovorjena v zvezi z vsem dolžnikovim premoženjem. Ob takšnem zapisu pa dejstvo, da sta bili v zastavo po posojilni pogodbi dani le dve nepremičnini, lahko vpliva le na vrstni red upnika pri poplačilu terjatve iz teh dveh nepremičnin, nikakor pa ne preprečuje izvršbe dovoljene na podlagi tega notarskega zapisa na ostalo dolžnikovo premoženje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan povrniti upniku 563,15 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka osemdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe Okrajnega sodišča v Velenju z dne 24. 9. 2019 opr. št. In 63/2012, sedaj I 157/2020 (I. točka izreka) ter upniku priznalo stroške pritožbenega postopka odmerjene na 674,54 EUR in jih naložilo dolžniku v plačilo v roku 8 dni od prejema tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izplačilo dalje do dne plačila (II. točka izreka).

2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da izvršba na nepremičnine ID št. .../10, .../1 in .../24 ni dopustna, saj navedene nepremičnine predstavljajo dolžnikova osnovna sredstva. Poudarja, da je v zvezi s temi nepremičninami v zadevah In 63/2012, In 138/2012 in In 104/2012 z uradnimi dokumenti, fotografijami in drugimi dokazili, ki so v spisu že več let, izkazal in dokazal, da gre za kmetijske površine, ki so njegova osnovna sredstva, ker je kmet. Prav tako je dejstvo, da gre za kmetijska zemljišča razvidno iz uradnih evidenc pristojne upravne enote. To pa je znano tudi sodišču, saj je te nepremičnine v zadevah In 138/2012 in In 104/2012 tudi ocenilo in je to dejstvo razvidno iz cenitvenih poročil. Izpostavlja, da iz sklepa sodišča z dne 22. 2. 2017 izhaja, da je izvršba na predmetne nepremičnine nedopustna ter zatrjuje, da se upnik zoper navedeni sklep ni pritožil in je pravnomočen, saj sklepa sodišča druge stopnje ni prejel. Poudarja, da v zvezi s predmetno terjatvijo že teče izvršilni postopek In 63/2012, in sicer na nepremičnini ID znak .../17 in .../18 ter pojasnjuje in opisuje nepravilnosti, ki so se v navedenem postopku dogajale. Zatrjuje, da v svoje premoženje (konkretno nepremičnino ID znak .../17) vlaga in tako povečuje njegovo vrednost, zato tudi cenitev iz leta 2014 ni več ustrezna. Očita, da upnik za izvršbo na predmetne nepremičnine nima izvršilnega naslova, saj je po hipotekarni zastavni listini njegova terjatev zavarovana s hipoteko le na nepremičninah ID št. .../17 in .../18. Zatrjuje tudi, da je nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom popolnoma nepotrebno in neupravičeno, saj zastavljeni nepremičnini zadostujeta za poplačilo upnikove terjatve. Ponovno poudarja, da je vrednost zastavljenih nepremičnin višja, kot je bila ugotovljena v izvršilnih postopkih. Izpostavlja, da sta očitno upnik predmetnega izvršilnega postopka ter upnik G. d.o.o. povezana, saj je v tej zadevi upnik predlagal nadaljevanje izvršbe na povsem enake tri nepremičnine, na katere že teče izvršba upnika G. d.o.o., gre za določen dogovor med upnikoma in za protipravno povzročanje škode dolžniku in poskus nezakonitega odvzema dolžnikovega premoženja. Pojasnjuje svoj načrt poplačila upnika z najetjem dolgoročnega posojila pri banki ter zatrjuje, da svojo proizvodnjo vztrajno povečuje in posodablja, da bi si zagotovil zadosti prihodkov za pridobitev bonitete. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zavrženje dovolitve izvršbe na nove nepremičnine.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novimi predmeti izvršbe (konkretno nepremičnine k.o... parcele 115/10, 117/1 in 218/24).

6. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni vezi s pravno pomembnimi dejstvi. Zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe1. 7. Iz izvršilnega naslova – neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja J. S. opr. št. SV-2046/08 z dne 1. 9. 2008 izhaja, da je neposredna izvršljivost notarskega zapisa dogovorjena v zvezi z vsem dolžnikovim premoženjem.2 Ob takšnem zapisu pa dejstvo, da sta bili v zastavo po posojilni pogodbi dani le dve nepremičnini, lahko vpliva le na vrstni red upnika pri poplačilu terjatve iz teh dveh nepremičnin, nikakor pa ne preprečuje izvršbe dovoljene na podlagi tega notarskega zapisa na ostalo dolžnikovo premoženje. Pritožba zato neutemeljeno vztraja pri ugovornem očitku, da upnik za izvršbo na druge nepremičnine nima izvršilnega naslova.

8. Pritrditi je razlogom izpodbijanega sklepa, da dolžnik za ugovorne trditve, da so navedene nepremičnine kmetijska zemljišča, ki jih koristi in uporablja za rejo svoje živine, ni predložil dokazov, saj je iz vpogleda v dolžnikov ugovor z dne 14. 10. 2019 razvidno, da je dolžnik na koncu 10 strani dolge vloge kot dokaz za svoje trditve predlagal vpogled v sklepe in dokazila, priložene s strani dolžnika v spisu In 63/2012, In 138/2012 in In 104/2012. Listinskih dokazov torej ni predložil, ampak jih je predlagal, pri tem pa njegov dokazni predlog ni bil ustrezen, saj ni substanciran in konkretiziran. Tudi s pritožbenim sklicevanjem na sklep sodišča z dne 22. 2. 2017 dolžnik ne more uspeti, saj je bil sklep izdan v zadevi drugega upnika pod opr. št. In 138/2012, poleg tega pa je bil s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 303/2017 z dne 11. 10. 2017 spremenjen tako, da je bil predlog dolžnika za odpravo nepravilnosti v celoti zavrnjen. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugovor v tem delu neobrazložen. Sicer pa sama ugovorno zatrjevanja dejstva ne predstavljajo obrazloženega ugovora v zvezi z dolžnikovimi trditvami o nedopustnosti izvršbe na nove nepremičnine. Prvi odstavek 177. člena ZIZ opredeljuje kot kmetijska zemljišče, ki so izvzeta iz izvršbe, zemljišča kmeta, ki jih ta potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov njegove družine in drugih oseb, ki jih je dolžan preživljati. V zvezi z navedenim pa ni dolžnik navajal nobenih dejstev.

9. Glede na podatke spisa (In 63/2012 oziroma v zvezi z novimi predmeti I 157/2020) upnik svojo terjatev v višini 57.500,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 9. 2009, za katero ima izvršilni naslov, izterjuje že od leta 2012 in je ni dobil niti delno poplačane. Prva javna dražba nepremičnin k.o. ... parcela .../17 in .../18 v zadevi In 63/2012 je bila neuspešna, na drugi javni dražbi pa po določbi drugega odstavka 188. člena ZIZ nepremičnini ne moreta biti prodani za manj kot polovico ocenjene vrednosti, ki znaša 162.531,40 EUR. Vsled navedenemu pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je ugovor utemeljen, ker je nadaljevanje izvršbe z novimi predmeti nepotrebno. Neutemeljeni so zato tudi nadaljnji pritožbeni očitki, da se dolžniku protipravno povzroča škoda in nezakonito odvzema premoženje.

10. Ob vsem navedenem je pritrditi sodišču prve stopnje, da je dolžnikov ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novimi predmeti izvršbe neutemeljen. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ob vsebinskem odgovoru na pritožbo, je stroške upnika, ki so nastali z njegovo vložitvijo, šteti kot potrebne za izvršbo, zato jih je glede na peti odstavek 38. člena ZIZ dolžnik upniku dolžan povrniti. Sodišče druge stopnje je glede na drugi odstavek 20. člena veljavne Odvetniške tarife upniku skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) priznalo stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 3468 v zvezi z 12. členom ZOdvT v višini 441,60 EUR, 20,00 EUR materialnih stroškov ter 22 % DDV, skupno torej 563,15 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo, ki jih mora dolžnik povrniti upniku v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Primerjaj: Načelno pravno mnenje, občna seja VSS z dne 18. 6. 1996 2 Iz notarskega zapisa posojilne pogodbe pod četrtič izhaja, da posojilojemalec odgovarja za izpolnitev svojih obveznosti z vsem svojim premoženjem, pod petič pa pravni pouk notarja strankam v zvezi z neposredno izvršljivostjo tega notarskega zapisa.