Jedro

Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki pa mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Predmetna izvršba se tako pravilno, kot je odločilo sodišče prve stopnje, nadaljuje zoper dediča po pokojnem dolžniku. Govorimo o procesnem nasledstvu, ki se mu dedič ne more upirati in zanj ni potrebno njegovo soglasje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v točki 1. izreka, da se izvršba nadaljuje zoper dediča po pokojnem dolžniku, potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki 1. njegovega izreka odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi I 2000/13548 z dne 30. 8. 2004, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 21. 9. 2004, nadaljuje zoper dediča po dne ... umrlem V.G., rojenem ..., M.G., rojenem ..., stanujočem ..., do višine vrednosti podedovanega premoženja po pokojnem z rubežem plače oziroma pokojnine, nadalje je odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti 83,02 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (točka 2. izreka) ter nazadnje še zavrnilo predlog upnika z dne 28. 1. 2011, da se opravi izvršba z rubežem denarnih sredstev na transakcijskem računu dolžnika (točka 3. izreka).

2. Zoper točko 1. izreka, to je zoper odločitev, da se predmetna izvršba nadaljuje zoper dediča po pokojnem V.G., M.G., se sedaj pravočasno pritožuje slednji. V pritožbi navaja, da so se drugi bratje in sestre dedovanju po pokojnem odpovedali, ker so vedeli, da zapuščine ni, saj pokojni ni imel premoženja in je bil brezdomec. Po njegovi smrti je odvetnica M.G. nakazala dedičem iz naslova odškodnine 3.581,90 EUR (pravilno 3.581,80 EUR – dokazna listina B2), kar pa je bilo porabljeno za stroške pogreba in ureditev groba – postavitev spomenika za pokojnega. Ker dedič odgovarja le do višine aktive zapuščine, ki pa je ni, in kar je ugotovilo že zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju, predlaga ustavitev izvršilnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nesporno je, da je pritožnik dedič po pokojnem V.G. (brat pokojnega), ki se dediščini, kot sam navaja v pritožbi ni odpovedal in kar dejansko potrjuje tudi s predloženim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 1573/2009 z dne 4. 11. 2009 (dokazna listina označena z B1 v spisu).

5. Dedič odgovarja za zapustnikove (pokojnega dolžnika) dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Zapuščina preide po samem zakonu na dediča v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD).

6. Dedič po pokojnem dolžniku se, kot izhaja iz citiranih zakonskih določb ZD ne more upirati nadaljevanju izvršilnega postopka zoper njega, saj je kot dedič univerzalni pravni naslednik, kar pomeni, da vstopa tudi v procesnem pomenu v pravice in obveznosti zapustnika in odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

7. Po prvem odstavku 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke (v tem postopku je sodišče izdalo sklep z dne 19. 11. 2010, s katerim je postopek prekinilo z dnem 15. 8. 2009), nadaljuje na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki pa mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Predmetna izvršba se tako pravilno, kot je odločilo sodišče prve stopnje, nadaljuje zoper dediča po pokojnem dolžniku. Govorimo o procesnem nasledstvu, ki se mu dedič ne more upirati in zanj ni potrebno njegovo soglasje.

8. Dedič pa lahko v postopku kot nov dolžnik ugovarja iz ugovornih razlogov iz 56.a člena ZIZ v zvezi z 12. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ. V ugovornem postopku bo sodišče prve stopnje moralo presojati sedaj zatrjevan pritožbeni razlog, da odgovarja dedič, novi dolžnik za dolgove zapustnika zgolj do višine podedovanega premoženja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo novemu dolžniku s sedaj izpodbijanim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njega, izdanem dne 9. 11. 2011 poslan tudi sklep o izvršbi (izvršilno dovolilo) z dne 30. 8. 2004 (l. št. 5 spisa), hkrati pa je bil dolžnik kot je razvidno iz pravnega pouka v sklepu z dne 9. 11. 2011 opozorjen iz kakšnih razlogov lahko vloži dolžnik pisni ugovor ter izrecno opozorjen, da mora biti ugovor obrazložen in kaj mora vsebovati, da se šteje, da je obrazložen. Očitno je, da je potrebno dolžnikovo vlogo, ki jo naslavlja kot pritožbo zoper sklep o izvršbi z dne 15. 11. 2011 (l. št. 45) obravnavati tako kot pritožbo zoper sklep z dne 9. 11. 2011, kar je storilo sodišče druge stopnje s tem sklepom, potrebno pa jo bo obravnavati še kot ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi po 56.a členu ZIZ, kar bo naloga sodišča prve stopnje v nadaljevanju tega postopka.

9. V posledici navedenega, ob dejstvu, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, pritožba dediča zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom ni utemeljeno, zato jo je bilo potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v katerem je izvršilno sodišče o tem odločilo (del točke 1. izreka) in sklep sodišča prve stopnje v tem obsegu potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

10. O stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno, saj le-ti niso bili priglašeni.

11. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.