Jedro

Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo staršu ne pomeni odvzema ali omejitve starševske skrbi drugemu staršu. Vsebinsko namreč ne posega v starševsko skrb enega ali drugega starša. Pomeni le predrugačenje načina njenega izvajanja, medtem ko pravice in dolžnosti, ki iz starševske skrbi izvirajo, ostajajo nespremenjene.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Udeleženca krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta starša mladoletne deklice A. A., ki je bila v času izdaje izpodbijanega sklepa stara nekaj dni manj kot deset let.

2.Predlagatelj je 4. 8. 2023 vložil predlog za spremembo stikov in preživnine1. Glede stikov predlaga, da naj ti med tednom (namesto v torek in četrtek popoldne) potekajo od torka popoldne po koncu pouka do četrtka zjutraj do začetka pouka, pri čemer prevzem in predaja otroka poteka v šoli, razen v primeru prostih dni na domu matere. Iz doslej določenega zneska 200 EUR mesečno pa predlaga znižanje preživnine na 150 EUR mesečno od 1. 8. 2023 dalje ter na 100 EUR mesečno od oktobra 2023 dalje.

3.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ta predlog zavrnilo.

4.V pravočasni pritožbi predlagatelj uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da predlagatelja zaupanje deklice v varstvo in vzgojo materi (s sklepom II N 393/2020) dojema kot odvzem oziroma izgubo otroka. To doživlja kot krivico in poraz. Je prizadet in goji zamero do matere. Izpodbijani sklep, s katerim je spet izgubil, ga ne bo ustavil, ampak samo "potenciral". Ni razloga, da deklica ne bi med tednom prespala pri očetu, saj gre otrok le spat, zjutraj pa v šolo. Mati gre prej na delo. Če bi bila deklica tudi med tednom pri očetu, ne bi bila sama doma. V tem času ne bi gledala televizije in bila na telefonu. Širitev stikov z očetom bi bila deklici v korist, ker bi bilo manj obremenjevanja in negativnih komentarjev v zvezi s sodnim postopkom. S skupnim starševstvom bi bil ta problem odpravljen. Prizadetost bi se zmanjšala, pa tudi zamera do nasprotne udeleženke bi bila manjša. Deklica bi bila manj obremenjena z nesporazumi med staršema, ki ju ima oba rada in z obema želi preživljati čas. Sodišče ni pravilno uporabilo 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Če bi bila deklica več z očetom, bi jo oče lahko preživljal naturalno. Povečan obseg stikov bi utemeljeval tudi spremembo preživnine na podlagi 197. člena DZ. Sicer pa so se predlagateljevi dohodki bistveno znižali - iz 1.500 EUR, kot je bilo to ugotovljeno v II N 393/2020, na 400 do 500 EUR. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da predlagatelj dejansko dela več kot ima formalno prikazano. Potreba po delu je manjša, zato opravi manj ur. Neživljenjske in pavšalne so ugotovitve sodišča, da je splošno znano, da je potreba po varnostnikih velika. Predlagatelj je zaposlen pri istem delodajalcu že leta in mu želi ostati lojalen. Manj ur dela predlagatelju omogoča fleksibilnost, saj lahko delo prilagaja skrbi za deklico. Finančno mu pomagajo družina in prijatelji. Sodišče ne more kar sklepati, da dela na črno. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

5.Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

6.Pritožba ni utemeljena.

Glede stikov

7.Trditev pritožbe, da bi bil večji obseg stikov deklici v korist, nima prav nobene podlage v razlogih izpodbijanega sklepa, temelječih na obširno izvedenem dokaznem postopku (izvedeniških mnenjih klinično-psihološke ter pedopsihiatrične stroke; izpovedbah udeležencev; poročilih, oceni ogroženosti in mnenjih CSD; razgovoru deklice na CSD; psihološkem pregledu deklice in psihološki oceni; poročilu osnovne šole; mnenju deklice, ki ga je izrazila s pomočjo zagovornice). Pritožbene navedbe namreč popolnoma negirajo rezultate dokaznega postopka ter dekličino željo, naj obstoječi režim stikov ostane nespremenjen. S temi ugotovitvami niti ne polemizirajo. Kot take lahko pritožbene navedbe zgolj potrjujejo pravilnost prvostopne ugotovitve, da oče zaradi narcistične osebnostne motnje in nagibanja k dominantnosti vidi hči le kot svoj podaljšek ter da zaradi potrebe po nadzoru in iskanja lastne potrditve ne zmore videti onkraj svojih potreb. Pritožba z lastnim videnjem zadeve ter odsotnostjo kakršnegakoli uvida v hčerine potrebe, občutke in doživljanja, zato ne omaje pravilnosti prvostopnega zaključka, da predlagana širitev stikov deklici ni v korist (141. člen in 7. člen DZ).

8.Predvsem zaradi napačnega razumevanja starševske skrbi odgovor zahteva še pritožbena navedba, da predlagatelj v tem postopku ni zmagal ter napoved, da se ne bo ustavil in da bo svoje ravnanje zaradi izgube otroka še potenciral.

9.A. A. ni last staršev, saj otrok ni nekaj, kar moraš imeti, ampak nekdo, ki ga moraš razumeti, spoštovati in ščititi. Zaradi odločitve sodišča o starševstvu in stikih v zadevi II N 393/2020 predlagatelj A. A. ni izgubil. Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo staršu ne pomeni odvzema ali omejitve starševske skrbi drugemu staršu. Vsebinsko namreč ne posega v starševsko skrb enega ali drugega starša. Pomeni le predrugačenje načina njenega izvajanja, medtem ko pravice in dolžnosti, ki iz starševske skrbi izvirajo, ostajajo nespremenjene (138. člen in 151. člen DZ).2 Nenazadnje tudi količina časa, ki ga starša preživljata z A. A., ni nobeno tekmovanje o tem, kdo bo z otrokom preživel več časa, saj se stiki določajo v obsegu, ki je otroku v korist. Stik s staršem je otrokova pravica iz razloga, da se otroku omogoči, da zraste v zdravo, samozavestno in čustveno stabilno osebo. Zato v tem postopku ni zmagovalcev in poražencev, le otrokova korist. V kolikor bo predlagatelj torej pri izvrševanju starševske skrbi in očetovske vloge upošteval, da mora z lastnega ega fokus premakniti na A. A. dobrobit in spoštovanje njenega notranjega sveta, bo uspel z A. A. zgraditi predvidljiv, varen, čustveno stabilen in trajen odnos. V tem primeru pa bo lahko "zmagovalec", ko bo v svoji očetovski vlogi uspel.

Glede preživnine

10.Sodišče prve stopnje predlagateljevim trditvam o dohodkih ni sledilo iz razloga, ker je ugotovilo, da mora predlagatelj zgolj za bivanje v najemnem stanovanju odšteti več kot znaša njegova plača, razvidna iz podatkov FURS. Da zasluži več kot so njegovi uradno prikazani dohodki, je sklepalo tudi na podlagi njegovega opisa potrošnje za hčerine potrebe ter opisovanja sposobnosti, da bi deklico lahko preživljal sam, v kolikor bi mu bila zaupana v varstvo in vzgojo.

11.Pritožba z golim nasprotovanjem, da ima predlagatelj le uradno prikazane dohodke ter z povsem posplošenimi in dokazno nepodprtimi trditvami, da mu finančno pomagajo družina in prijatelji, pravilnosti ugotovljenih predlagateljevih preživninskih zmožnosti ne more izpodbiti.

12.Ob ugotovitvi, da se zmožnosti predlagatelja od izdaje sklepa II N 393/2020 niso spremenile ter da ravnovesje med zmožnostmi zavezanca in potrebami upravičenke ni porušeno, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da ni pogojev za spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine (197. člen DZ).

13.Razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma, je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v tem nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

14.V pritožbi in odgovoru na pritožbo udeleženca ne navajata kakšnih okoliščin, ki bi utemeljevale drugačno odločitev o stroških kot jo je sprejelo prvostopeno sodišče. Zato krijeta tudi vsak svoje stroške, nastale v zvezi s tem pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena ZPP, 101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1Ti so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju II N 393/2020 z dne 22. 8. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2022/2022 z dne 30. 3. 2023.

2Glej več M. Čujovič v B. Novak (red.): Komentar družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2019, str. 422 - 423, 471 - 474.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 141, 197

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.