Jedro

Predmet preizkusa v tem upravnem sporu je odločitev, da se dovoli obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja iz razloga, ker bi moral v prvem postopku v njem sodelovati tudi predlagatelj obnove kot služnostni upravičenec na zemljišču, na katerem je bila dovoljena gradnja varovalne ograje, pa mu ta možnost ni bila dana. Ocena, ali gradnja varovalne ograje dejansko posega v njegovo stvarno (služnostno) pravico, tako da ga omejuje pri njenem izvrševanju v obsegu, za kakršnega je bila ta pravica ustanovljena, pa ni predmet odločanja v tej fazi ampak v nadaljnjem postopku, to je po dovoljeni obnovi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom ugodila predlogu A.A. (v tem upravnem sporu prizadete stranke) za obnovo postopka tako, da se ga kot stranko vključi v postopek, ki je bil končan z gradbenim dovoljenjem istega organa št. 351-37/2011-7 z dne 15. 2. 2011, izdanim tožnici kot investitorki za gradnjo varovalne ograje kot nezahtevnega objekta na zemljišču parc. št. 138/1 k.o. ... Odločila je še, da se z izdajo tega sklepa odloži izvršitev navedenega gradbenega dovoljenja.

Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je bila obnova postopka predlagana iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je predlagatelj kot služnostni upravičenec navajal, da izdano gradbeno dovoljenje posega v območje služnostne poti, ki poteka do njegove hiše. Izdelava varovalne ograje z odmikom 0,2 m namreč omejuje dostop intervencijskih in tovornih vozil do njegove parcele.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil in v razlogih odločbe navedel okoliščine, iz katerih izhaja pravočasnost vloženega predloga za obnovo postopka, ter okoliščine, s katerimi je dopolnil obrazložitev prvostopenjskega sklepa. Ker ni sporno, da ima predlagatelj kot lastnik nepremičnin parc. št. 139 in 140/2 k.o. ... na zemljišču parc. št. 138/1 k.o. ..., na katerem je načrtovana gradnja, služnostno pravico hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili, bi mu morala biti dana možnost sodelovati v postopku zaradi varstva služnostne pravice. Tožničinih navedb, da se z gradnjo ograje ne posega v služnostno pravico, pri odločanju o dovolitvi obnove ni mogoče upoštevati, saj bo to predmet obravnave v obnovljenem postopku. V njem bosta imela obe stranki možnost dokazati, na katerem delu zemljišča parc. št. 138/1 k.o. ... ima predlagatelj služnost oz. ali se z gradnjo res posega v njegovo služnostno pravico.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja okoliščine v zvezi z gradnjo stanovanjske hiše na zemljiščih v lasti A.A., med drugim tudi to, da sama v postopku, v katerem je dobil gradbeno dovoljenje, ni bila vključena, čeprav se je po služnostni poti na njenem zemljišču odvozil ves material porušene stavbe in posega v teren. Nadalje navaja, da se je za izgradnjo varovalne ograje odločila zaradi varnosti, saj je služnostna pot, ki poteka preko njenega dvorišča, od vhodnih vrat v njeno hišo oddaljena le 3,8 m. Poudarja, da pri gradnji varovalne ograje prevoznost služnostne poti ni bila ovirana, je pa gradnjo oviral A.A. Ograja je od služnostne poti umaknjena 0,3 m po celotni dolžini, tako da je najožji del služnostne poti širok 2 m v dolžini 4,9 m. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zavrne predlog za obnovo postopka.

A.A. kot prizadeta stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da mu je s spornim posegom kratena pravica nemotenega dostopa do njegove parcele.

Tožba ni utemeljena.

Glede na vsebino tožbe in odgovora na tožbo, iz katerih izhajajo nerazrešena vprašanja v zvezi z izvrševanjem služnostne pravice na zemljišču v tožničini lasti, sodišče uvodoma poudarja, da je predmet preizkusa v tem upravnem sporu le odločitev, da se dovoli obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja iz razloga, ker bi moral v prvem postopku v njem sodelovati tudi predlagatelj obnove kot služnostni upravičenec na zemljišču parc. št. 138/1 k.o. ..., na katerem je bila dovoljena gradnja varovalne ograje, pa mu ta možnost ni bila dana. Gre torej za presojo procesnega vprašanja, ali je A.A. izkazal obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, po katerem se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v njem. Ocena, ali gradnja varovalne ograje dejansko posega v njegovo stvarno (služnostno) pravico, tako da ga omejuje pri njenem izvrševanju v obsegu, za kakršnega je bila ta pravica ustanovljena, torej ni predmet odločanja v tej fazi ampak v nadaljnjem postopku, to je po dovoljeni obnovi.

Po prvem odstavku 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes; tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Po drugem odstavku istega člena pa je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V zadevi ni sporno, da je predlagatelj obnove postopka imetnik stvarne (služnostne) pravice na zemljišču gradnje in da želi iz tega naslova v postopku varovati svoje pravne koristi. S tem v zvezi se sodišče strinja s presojo v upravnih aktih obeh stopenj, da je v zadevi podan obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).