Jedro

Bistveni predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov v skladu z 17. členom ZIZ in je dopustna izvršba na podlagi le-tega, sta: (-) soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa in (-) zapadlost obveznosti iz notarskega zapisa. Pravni učinek zaznambe neposredne izvršljivosti pa je (″zgolj″) v tem da neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upniku pa je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške pritožbenega odgovora v znesku 1.116,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. V presežku se upnikova stroškovna zahteva zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Sklenilo je še, da je dolžan v roku 8 dni upniku povrniti 1.119,96 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na ugovor, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom (II. točka izreka) in da prvi dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil, in sicer izrecno iz pritožbenega razloga po 2. točki prvega odstavka 338. člena (zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP (zaradi zmotne uporabe materialnega prava), oba v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je se je v svojem ugovoru poleg na 142. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), skliceval še na 91. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Trdi, da v zemljiški knjigi skladno z 91. členom ZZK-1 pri hipoteki ni zaznamovana neposredna izvršljivost oziroma vknjižena hipoteka ne vsebuje zaznambe neposredne izvršljivosti. Izpodbijani sklep je v delu, ko sodišče navaja in se sklicuje na določbo 142. člena SPZ, nejasen in v neskladju s trditvami, ki jih je v ugovoru podal dolžnik. Istočasno pa dolžnik meni, da se sodišče do ugovornih navedb glede kršitve 91. člena ZZK-1 ni opredelilo, kar predstavlja kršitev do obrazložene sodne odločbe, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Za ustanovitev notarske hipoteke je potrebno, da zastavitelj in zastavni upnik skleneta pravni posel o ustanovitvi notarske hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem mora zastavitelj soglašati, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastavljeni nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo. Neposredna izvršljivost se mora zaznamovati v zemljiški knjigi, česar pa v konkretnem primeru ni, zato je po njegovi oceni njegov ugovorni razlog o neobstoju izvršilnega naslova utemeljen, izpodbijani sklep pa nepravilen, saj je sodišče napačno obrazložilo, da je izvršba zaznamovana od 11. 5. 2010 dalje, ki je (zaznambe izvršbe) dolžnik v ugovoru sploh ni izpostavljal. Opredeljuje tudi svoje pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek o absolutno bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ga smiselno zatrjuje pritožba in na katerega sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, pazi tudi po uradni dolžnosti, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge za svojo odločitev in pravno podlago. Izostanek navedbe 91. člena ZZK-1, ki ga zatrjuje pritožba, ne more pomeniti take pomanjkljivosti. Tudi sicer sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in tudi niso nasprotni odločitvi v izreku, ki je jasen in brez notranjih nasprotij.

6. Pritožnik zatrjuje, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo njegov ugovor zoper sklep o izvršbi oziroma da je njegov ugovorni razlog o neobstoju izvršilnega naslova utemeljen. Navedeno utemeljuje s tem, da pri vknjiženi hipoteki ni zaznamovana tudi zaznamba neposredne izvršljivosti le-te, kot to določa 142. člen SPZ oziroma 91. člena ZZK-1. 7. Notarski zapis je izvršljiv – kot je v celoti pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje1 – če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (20.a člen ZIZ). Pogoj izvršljivosti določa tudi Zakon o notariatu, ki v 4. členu določa, da je lahko notarski zapis izvršilni naslov za obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.

8. Dolžnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišče prve stopnje, da je izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa SV 154/10 z dne 11. 5. 2010 oziroma da je citirani notarski zapis kreditne pogodbe št. 100506898150, pogodbe o zastavi nepremičnin št. 36/2010 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke, glede vseh v njem dogovorjenih obveznosti dolžnika, solidarnih porokov in zastavitelja, ob njihovi zapadlosti neposredno izvršljiv. Prav tako pritožbeno ne nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje glede zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa.2 Izvršljivosti notarskega zapisa nasprotuje iz razloga, ker pri vknjiženi hipoteki, ki je bila ustanovljena za zavarovanje terjatve iz notarskega zapisa, ni zaznambe neposredne izvršljivosti, kar pa za samo izvršljivost notarskega zapisa in dovolitev izvršbe ni pravno odločilno.

9. Bistveni predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov v skladu z 17. členom ZIZ in je dopustna izvršba na podlagi le-tega, sta torej: (-) soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa in (-) zapadlost obveznosti iz notarskega zapisa, ki sta v torej celoti podani, saj dolžnik v pritožbi nasprotnega ne zatrjuje. Pravni učinek zaznambe neposredne izvršljivosti je urejen v drugem odstavku 142. člen SPZ in je (″zgolj″) v tem – kot sicer ugotavlja že pritožba sama – da neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Povedano drugače, zastavnemu upniku v primeru kasnejše spremembe lastnika nepremičnine za poplačilo zavarovane terjatve ni treba vložiti hipotekarne tožbe, temveč lahko zoper vsakokratnega kasnejšega lastnika neposredno predlaga izvršbo na podlagi notarskega zapisa (drugi odstavek 142. člena SPZ). 91. člen ZZK-1 v tej povezavi pa določa samo pogoje za vpis za vpis te zaznambe v zemljiško knjigo.

10. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno obrazložilo, da zaznamba izvršbe učinkuje že od 11. 5. 2010, saj ta v konkretnem primeru učinkuje že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. S tem pa je tudi pravilno pravilno uporabilo materialno pravo (drugi in tretji odstavek 87. člena ZZK-1).

11. Dolžnik je sicer še navedel, da sklep sodišče prve stopnje izpodbija tudi glede višine terjatve in obresti, vendar konkretnih navedb glede tega ni podal. Zaradi odsotnosti pritožbenih navedb, se sodišče druge stopnje do tega pritožbenega očitka ne more podrobneje opredelit. Glede na obrazloženo, je odločitev sodišča prve stopnje, da se ugovor dolžnika zavrne, v celoti pravilna in zakonika.

12. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj mu niso bili povzročeni neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

14. Upnik se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb, zato so stroški v zvezi z njegovim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

15. Ob upoštevanju priloženega stroškovnika in veljavne Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), je sodišče druge stopnje upniku za vlogo z dne 13. 7. 2021 priznalo strošek nagrade za sestavo pritožbenega odgovora (tar. št. 27/6 OT) v obsegu 1.500 odv. točk, k navedenemu znesku je dodalo materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT v obsegu 25 odv. točk (t. i. v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 odv. točk in 1 % od presežka nad 1.000 odv. točk) in oboje povečalo za 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, znašajo upnikovi stroški tega pritožbenega postopka 1.116,30 EUR. Te stroške mora dolžnik upniku povrniti v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. V presežnem delu (glede dodatno zahtevanega pavšalnega zneska materialnih stroškov) je sodišče druge stopnje upnikovo stroškovno zahtevo zavrnilo.

1 Primerjaj 12. točko izpodbijanega sklepa. 2 Primerjaj 13. točko izpodbijanega sklepa.