Jedro

Tožnik je z vložitvijo tožbe že izkoristil pravno možnost, ki jo ima stranka vedno na razpolago in zavaroval svoj pravni položaj. Zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožniku niso nastali stroški, zaradi katerih bi za uresničitev pravice do sodnega varstva potreboval BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 6/2014-4 z dne 24. 3. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik 16. 4. 2014 vložil tožbo zoper navedeno odločbo ter hkrati podal tudi prošnjo za dodelitev BPP. Vlogi je priložil odločbo CSD Domžale z dne 2. 4. 2014. Tožena stranka je v skladu s prvim odstavkom 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) po uradni dolžnosti pridobila izpodbijano odločbo. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3164/2013 z dne 5. 12. 2013. Istočasno s prošnjo je zoper navedeno odločbo vložil tožbo, ki jo sodišče vodi pod I U 667/2014. Iz U vpisnika sodišča izhaja, da je bilo o tožnikovi tožbi zoper navedeno odločbo že odločeno s sklepom 15. 5. 2014, s katerim je bila njegova tožba zavržena.

V obrazložitvi tožena stranka navaja tretji odstavek 11. člena, drugi odstavek 12. člena, drugi odstavek 11. člena, prvi, četrti in peti odstavek 26. člena ter prvi in drugi odstavek 28. člena ZBPP, ki jih citira. Po presoji tožene stranke je tožnik z vložitvijo tožbe že izkoristil pravno možnost, ki jo ima stranka vedno na razpolago in zavaroval svoj pravni položaj. Tožnik je v tožbi utemeljil zakaj toži, sodišče pa je v okviru njegovih navedb v skladu z zakonskem pooblastilom raziskalo dejansko stanje ter odločalo in na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrglo. Tožniku v upravnem sporu (I U 667/2014) pa niso nastali stroški, zaradi katerih bi zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva potreboval BPP. Tožena stranka zato tudi ni preverjala, ali so izpolnjeni drugi pogoji za dodelitev BPP.

Tožnik je vložil tožbo, v kateri izpodbija navedeno odločitev. Ker je prava neuka oseba, prosi sodišče, da mu dodeli BPP, da se upravni spor pravilno pravno popravi. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in tako dokazal sodišču, da so njihove navedbe netočne. Navaja, da je prejemnik socialne pomoči in predlaga oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Očita kršitev Ustave RS in Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP). Dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč za pravilno reševanje sporov, nobena odločba, sklep ali sodba ni pravilna in ne temelji na zakoniti podlagi. Tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh v pritožbi. Svojih trditev ne obrazloži. Brez možnosti do odvetnika je tožnik prikrajšan za pravično in pošteno sojenje. Tožnik je upravičen do BPP, upravni spor je utemeljen in je potrebno zadevo vrniti sodišču, da mu v zadevi dodeli odvetnika. Pritožnik nima sredstev za najem odvetnika, niti premoženja za najem odvetnika in ni pravnik ter zato prosi za dodelitev pravnega strokovnjaka. Posledično je zaradi nedopustnega ravnanja odvetnikov ter Okrožnega sodišča v Ljubljani - BPP ter Upravnega sodišča RS ostal brez odvetnika, ki bi ga v tej zadevi pravno zastopal. Prisiljen bo sprožiti nove odškodninske postopke. Prilaga kopijo odločbe CSD z dne 2. 4. 2014. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: Pravilno je po mnenju sodišča tožena stranka upoštevala pogoje in okoliščine ter dejstva o zadevi, v kateri tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP, v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS (Bpp 6/2014), s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani (Bpp 3164/2013). Tožnik je hkrati s prošnjo za BPP zoper navedeno odločbo tudi že vložil tožbo. Slednjo sodišče vodi pod I U 667/2014 in je o njej tudi že odločilo, saj jo je s sklepom 15. 5. 2014 zavrglo, ker si tožnik z vloženo tožbo ne more izboljšati svojega položaja (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Prav ima tožena stranka, da je sodišče že presojalo utemeljenost njegovih tožbenih navedb, drugih stroškov v upravnem sporu sporu I U 667/2014 pa tudi ni bilo. Zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožniku niso nastali stroški, zaradi katerih bi za uresničitev pravice do sodnega varstva potreboval BPP. Zato tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev BPP (26. člen v povezavi z drugim odstavkom 11. člena ZBPP) in zato niti ni potrebno preverjati, ali so morebiti izpolnjeni tudi drugi pogoji za dodelitev BPP, kot pravilno navaja tožena stranka.

Tožnikove očitke glede kršitve Ustave RS in EKČP pa sodišče kot pavšalne zavrača. Neutemeljen je tudi tožnikov predlog o taksni oprostitvi, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa ne plačuje v postopku odločanja o dodelitvi BPP.

V zvezi s tožnikovim predlogom, da mu sodišče dodeli v tej zadevi BPP, pa sodišče navaja, da o tem ni pristojno odločati, saj je za odločanje o prošnjah za BPP pristojen poseben organ za BPP. Slednji je tudi o prošnji že odločil in sicer z odločbo Bpp 215/2014 z dne 27. 8. 2014, s katero je tožnikovo prošnjo za BPP kot neutemeljeno zavrnil. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.