Jedro

Ker že postopek ni bil izpeljan v skladu z določbami ZUP, nepopolno pa je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče tožbi ugodilo in sporno odločbo odpravilo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 21.1.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ker je ugotovila, da za njegov sprejem obstajajo zadržki iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, saj je bilo ugotovljeno, da je v času agresije na Republiko Slovenijo deloval zoper interese republike in njeno osamosvojitev.

V tožbi tožnik navaja, da je tožena stranka o tako pomembni zadevi, kot je pravica do državljanstva, odločila z ničemer dokazano pavšalno trditvijo, ki ne pove ničesar. Tako postopanje tožene stranke predstavlja po njegovem mnenju absolutno kršitev postopka in kršitev njegove ustavne pravice do pritožbe, saj ni znano in sam ne ve, v čem je deloval zoper interese Republike Slovenije in njeno samostojnost. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri odločitvi izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I - ZDRS), državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Tretji odstavek istega člena pa določa, da se vloga lahko zavrne, ne glede na izpolnjene pogoje, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena istega zakona. V tej točki je določeno, da se v državljanstvo Republike Slovenije sprejmejo lahko osebe samo pod pogojem, da njihov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red in varnost ter obrambo države.

Sodišče meni, da je tožena stranka preuranjeno sklepala, da so pri tožniku podani razlogi za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Že sam postopek ni bil izpeljan v skladu z določbami zakona o splošnem upravnem postopku, pa tudi dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev niso zanesljivo ugotovljena. Tožena stranka je dejstva ugotavljala na podlagi poročil in zapisnika o zaslišanju ene priče, vendar so vse listine v spisu, enako pa tudi zapisnik o zaslišanju priče, označene kot zaupne. S tem pa so bile kršene določbe 3. odstavka 143. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku ter o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov in postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem po uradni, osebi, ki vodi postopek, z njenim dovoljenjem pa tudi neposredno, in da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izjavi. Drugačno vodenje postopka in dokazovanja pa predstavlja kršitev postopka v takšni meri, da lahko vpliva na odločitev o sami stvari. Tožena stranka bo zato morala v ponovljenem potopku vsa dejstva, na katera opira svojo odločitev, ugotoviti po pravilih postopka, predvsem pa dati tožniku možnost, da se izjavi o okoliščinah in dejstvih ugotovitvenega postopka.

Glede na veljavne predpise se vloga državljana druge republike za pridobitev državljanstva Republike Slovenije lahko odkloni, če pridobitev državljanstva predstavlja nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Vendar pa je v odločbi o odklonitvi vloge potrebno navesti vsa dejstva in razloge, na podlagi katerih se sklepa, da bi pridobitev državljanstva tako nevarnost tudi pomenilo. Samo pavšalna ugotovitev, da je tožnik kot aktivna vojaška oseba deloval zoper interese Republike Slovenije in njeno samostojnost, ne more že sama po sebi pomeniti razloga, zaradi katerega bi se nekomu lahko zavrnila pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Res je sicer, da v nekaterih primerih lahko nevarnost za javni red, varnost in obrambo države že tudi pomeni določen položaj ali vloga osebe, ki naj bi pridobila državljanstvo Republike Slovenije, vendar pa je treba tudi takšno možno nevarnost v zavrnilni odločbi obrazložiti. Zakon o splošnem upravnem postopku v 2. odstavku 209. člena namreč jasno določa, da mora obrazložitev odločbe obsegati razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov, zakaj ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo, navedeno v dispozitivu. Vsega tega v izpodbijani odločbi ni.

Iz vseh navedenih razlogov sodišče meni, da tožena stranka ni dovolj upoštevala pravil postopka, kar bi lahko vplivalo na rešitev sporne zadeve. Zato je na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena, v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih, tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).