Jedro

Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3. odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več mogoča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, na podlagi katerega naj bi se v zavarovanje nedenarne terjatve tožnika za ugotovitev nezakonitosti (izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi dovolila začasna odredba z zadržanjem učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki jo je dne 4.8.2005 izdala tožena stranka. Takšna začasna odredba naj bi veljala do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi.

Zoper navedeni sklep se iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da predmet inšpekcijskega pregleda pri toženi stranki dne 27.7.2005, ki ga je zahteval tožnik, ni bil uvedeni postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč zatrjevane kršitve glede izplačila plač. Inšpektorica za delo je pojasnila, da se postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni preverjal zato, ker je v tem času postopek miroval glede na tožnikovo upravičeno zadržanost od dela. V zaključku tega obvestila inšpektorica pojasnjuje, da bo nadaljevanje tega postopka preverila naknadno. Tožnik je s svojim dopisom z dne 12.8.2005 ponovno zahteval posredovanje inšpektorata za delo in zadržanje nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vse do danes ni prejel ustrezne odločitve pristojnega inšpektorja, čeprav mu je bilo obljubljeno, da bo inšpekcija tak postopek naknadno preverila. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da inšpekcija ni zadržala učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj o tem sploh ni odločala, tako da tožnikovemu predlogu doslej ni niti ugodila niti ga ni zavrnila. Sodišče prve stopnje bi moralo predhodno opraviti poizvedbe pri Inšpektoratu RS za delo o tem, kakšna je odločitev inšpektorata v zvezi s tožnikovo prijavo. Molka inšpekcije ni mogoče šteti kot zavrnitev tožnikovega predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz listinske dokumentacije, sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

Na podlagi 1. odst. 43. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) lahko sodišče med postopkom tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so potrebne, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Po 4. odst. citiranega člena pa se začasne odredbe izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače. Na predlog stranke lahko izda sodišče začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če so izpolnjeni pogoji iz 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nadalj.), ki določa pogoje za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarne terjatve.

Začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi izda sodišče, če so so izpolnjeni pogoji iz 85. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 42/2002) oz. v primeru, ki ga opredeljuje 3. odst. 227. čl. ZDR.

Iz tožnikovih navedb je razvidno, da ni član sindikata oz. pri toženi stranki sindikat ni bil ustanovljen, zaradi česar je po vročitvi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteval intervencijo delovne inšpekcije, kateri je predlagal zadržanje izvršitve izredne odpovedi do odločitve sodišča prve stopnje. Ob upoštevanju navedenega je potrebno presojati utemeljenost predloga za izdajo začasne odrede z ozirom na določbo 3. odst. 227. čl. ZDR, saj pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po

85. čl. ZDR niso podani (tožnik ni član sindikata, zato od tožene stranke ni zahteval ravnanja, kot ga opredeljuje 1. odst. 84. čl. ZDR - pisno obveščanje sindikata o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi).

Po 3. odst. 227. čl. ZDR lahko inšpekcija za delo z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda, zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za arbitražo oz. sodno varstvo oz. do izvršljive arbitražne odločitve, oz. če delavec v sodnem postopku najkasneje ob vložitvi tožbe zahteva izdajo začasne odredbe, do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi inšpekcija za delo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi do poteka roka za sodno varstvo. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je torej že začela učinkovati. To pa pomeni, da zadržanje učinkovanja takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče. Iz listinske dokumentacije izhaja, da se je tožnik v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi obrnil na pristojno inšpekcijo šele po začetku učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (A 13, A 16). Če bi si želel tožnik zagotoviti zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po čl. 227/3 ZDR, bi moral še pred učinkovanjem izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri inšpekciji za delo vložiti zahtevo za izdajo odločbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi te odpovedi. Šele v primeru, če bi inšpekcija za delo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi (s čimer učinek izredne odpovedi še ne bi nastopil), bi bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe po 3. odst. 227. čl. ZDR.

Tožnik v pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je preuranjeno zaključilo, da inšpekcija za delo ni zadržala učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Iz določb 15., 15. b

16. in 17. člena Zakona o inšpekciji dela (Ur.l. RS, št. 38/94 in nadalj.) izhaja, da izda inšpektor za delo svoje odločitve v obliki odločb oz. sklepov, pri čemer je lahko odločba iz 16. in

17. čl. citiranega zakona celo ustna. Iz dosedanjega postopka ne izhaja, da bi inšpektor za delo izdal kakršnokoli odločbo oz.

sklep v zvezi s sporno izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki jo v tem individualnen delovnem sporu izpodbija tožnik.

Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnika za izdajo predlagane začasne odredbe, saj zanjo niso bili izpolnjeni pogoji. Kot je bilo že ugotovljeno, je učinek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že nastopil (pogodba o zaposlitvi je prenehala veljati z vročitvijo izredne odpovedi), zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi kot sredstva za zavarovanje nedenarne terjatve tožnika ne pride več v poštev.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso bili podani, niti niso bili podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP) je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).