Jedro

Revizijsko sodišče upošteva le tiste revizijske trditve o procesnih kršitvah, ki so konkretizirane in argumentirane.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo zahtevala, da ji toženka plača odškodnino za škodo, ki naj bi ji jo povzročil stranski intervenient z avtomobilom, glede katerega je bila zavarovana avtomobilska odgovornost pri toženki.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je toženka "odgovorna" za 80% tožničine škode.

3. Pritožbeno sodišče je ugodilo tožničini pritožbi proti vmesni sodbi (glede tožničinega 20% prispevka k nastanku škode) in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je toženka v celoti odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi škodnega dogodka 15.12.1998. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi toženke in stranskega intervenienta.

4. Stranski intervenient je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava". Sodba pritožbenega sodišča naj bi bila "protispisna", ker pritožbeno sodišče trdi, da je zanesljivo ugotovljeno, da je tožnico zbil z avtomobilom zavarovanec tožene stranke. Tožnica je ves čas postopka trdila, da jo je zadelo vozilo s prednjim delom, izvedenca pa takšne izpovedbe nista potrdila. Tožničina trditev ne pomeni, da se je tisto, kar trdi, tudi v resnici zgodilo. Če je izvedenec dopustil možnost zadetja tožnice, to ne pomeni, da je škodljivo dejstvo tudi dokazano.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Pravnomočno sodbo je mogoče izpodbijati v revizijskem postopku le s konkretnimi in argumentiranimi trditvami o procesnih kršitvah iz 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in glede zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Neutemeljen je očitek "protispisnosti" izpodbijane sodbe. Sodišče je glede nastanka škodljivega dejstva verjelo tožničini izpovedbi, ki ni bila v nasprotju s strokovnimi mnenji izvedencev. Za nastanek toženkine obveznosti plačila škode je odločilno, da je njen zavarovanec tožnico zadel z vozilom, pri tem pa ni pomembno ali je bilo to storjeno s prednjim delom vozila ali pa morda s stranskim ogledalom. Zaslišanje strank je dokazno sredstvo (257. člen ZPP) in zato ni korektna revizijska trditev, da je sodišče odločilo zgolj na podlagi trditve stranke.

Odločitev sodišča, da je podlaga tožbenega zahtevka v celoti podana, je tudi v skladu z materialnim pravom. Voznik motornega vozila je namreč odgovoren za škodo, ki jo povzroči z vozilom pešcu, tožnici pa glede na relevantna dejstva, ki so razvidna iz sodbe pritožbenega sodišča, tudi ni mogoče očitati, da je prispevala k nastanku škode.

Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP. Odločitev o reviziji implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov.