Jedro

Iz priloženih prilog k pritožbi (potrdila o oddaji pošiljke, B5 in sledenje pošiljk, B6 – podatki izbrane pošiljke po sprejemni številki, ki se ujema s sprejemno pošiljko iz potrdila o oddaji pošiljke), res izhaja, da je bila pošiljka sprejeta na pošti in predana v dostavo. Vendar pa iz teh podatkov ne izhaja, komu je bila poskušana dostava, niti ali so bili v navedenih pošiljkah res izpolnjeni obrazci o premoženjskem stanju za vsako izmed toženih strank, s čimer bi tožena stranka zadostila formalnim pogojem pred vsebinskim obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe, kot ji je bilo naloženo s sklepom istega sodišča 17. 11. 2016. Tožena stranka niti k pritožbi ni priložila po njenih trditvah pravočasno izpolnjenih obrazcev, da bi se lahko sodišču druge stopnje porodil dvom, ali so bili v navedeni pošiljki dejansko vsi trije izpolnjeni obrazci ali ne.

Stranke lahko dobijo vse podatke o svoji zadevi v času uradnih ur sodišča (prvi odstavek 70. člena Sodnega reda). Če bi ravnala dovolj skrbno, bi tožena stranka lahko, ker je sama storila napako in vložila vlogo na nepristojno sodišče, takoj, ko je to ugotovila, opravila poizvedbe pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, ali so njeno pošiljko prejeli in ali so jo odstopili v reševanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Vsaka stranka v postopku mora biti aktivna pri uveljavljanju svojih pravic. Tožena stranka pa ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu (214. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ki je na njej, da bi lahko s pritožbo uspela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog prve, druge in tretje toženke za oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe z dne 28. 9. 2016, zavrglo. Bistveni razlogi za odločitev so, da je sodišče prve stopnje 29. 8. 2016 izdalo sodbo pod opr. št. III Pg 2689/2015. Prva, druga in tretja tožena stranka (v nadaljevanju tožena stranka) so vložile napoved pritožbe 28. 9. 2016. Hkrati je vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče je 17. 11. 2016 izdalo sklep s katerim je toženo stranko pozvalo, naj v roku osmih dni od prejema sklepa predloži sodišču pisno izjavo o premoženjskem stanju, na predpisanem obrazcu s potrebnimi prilogami v skladu s 12. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Pri tem je sodišče toženo stranko opozorilo, da bo v primeru, če izjave v danem roku ne bo predložila, vlogo (predlog za oprostitev plačila sodnih taks) zavrglo. Tožena stranka zahtevane izjave v danem roku ni predložila (vročilnica pri red. št. 24), zato je bil predlog za oprostitev plačila sodnih taks v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 v zvezi s četrtim odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavržen.

2. Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in naloži toženi stranki naj izpolnijo svoje obveznosti po sklepu z dne 17. 11. 2016 (predložitev obrazcev o premoženjskem stanju). Tožena stranka bo sicer vse kar ji je bilo naloženo s sklepom z dne 17.11.2018 ponovila v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in bo, če bo predlogu ugodeno to pritožbo umaknila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa ne izhaja, da je tožena stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožba tudi po vsebini ni predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka namreč v pritožbi navaja, da je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe pravočasno popravljen. Institut vrnitve v prejšnje stanje je namenjen odpravi posledic zamude roka (116. člen ZPP), česar pa tožena stranka v tem postopku ne uveljavlja. Tožena stranka je v pritožbi pojasnila, da je v danem roku 28. 11. 2016 poslala (sicer nepristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani) pošiljko, v kateri so bili izpolnjeni obrazci o premoženjskem stanju za vsako od toženih strank posebej. Slednje je dokazovala s potrdilom o oddaji pošiljke označeno s številko priporočene pošiljke RA2029993857SI. Nadalje je pojasnjevala, da je iz sledenja pošiljki (aplikacija Pošte Slovenije) razvidno, da je bila konkretno ta pošiljka predana v dostavo 29. 11. 2016 in je bila nato vrnjena Pošti ter 30. 11. 2016 ponovno predana v dostavo. Po sklepanju tožene stranke je bil prevzem zavrnjen, bodisi na Okrajnem, bodisi na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Nato je bilo na naslovu tretje tožene stranke (pooblaščencu vseh toženih strank) puščeno obvestilo o vrnjeni pošiljki. Tretja tožena stranka je bila takrat odsotna, pošiljka pa ni bila puščena v njenem hišnem predalčniku. Zato po spletu okoliščin ni prispela do naslovnika, niti se ni vrnila pošiljatelju. Sodišče (okrajno), kateremu je bila poštna vročevana, bi moralo prevzeti pisanje kljub napaki v nazivu ali naslovu in po proučitvi pošiljke z le-to ravnati skladno postopkovnim pravilom.

5. Iz priloženih prilog k pritožbi (potrdila o oddaji pošiljke, B5 in sledenje pošiljk, B6 – podatki izbrane pošiljke po sprejemni številki, ki se ujema s sprejemno pošiljko iz potrdila o oddaji pošiljke), res izhaja, da je bila pošiljka sprejeta na pošti in predana v dostavo. Vendar pa iz teh podatkov ne izhaja, komu je bila poskušana dostava, niti ali so bili v navedenih pošiljkah res izpolnjeni obrazci o premoženjskem stanju za vsako izmed toženih strank, s čimer bi tožena stranka zadostila formalnim pogojem pred vsebinskim obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe, kot ji je bilo naloženo s sklepom istega sodišča 17. 11. 2016 (red. št. 24). Tožena stranka niti k pritožbi ni priložila po njenih trditvah pravočasno izpolnjenih obrazcev, da bi se lahko sodišču druge stopnje porodil dvom, ali so bili v navedeni pošiljki dejansko vsi trije izpolnjeni obrazci ali ne.

6. Stranke lahko dobijo vse podatke o svoji zadevi v času uradnih ur sodišča. (prvi odstavek 70. člena Sodnega reda). Če bi ravnala dovolj skrbno, bi tožena stranka lahko, ker je sama storila napako in vložila vlogo na nepristojno sodišče, takoj, ko je to ugotovila opravila poizvedbe pri Okrajnem sodišču v Ljubljani ali so njeno pošiljko prejeli in ali so jo odstopili v reševanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Vsaka stranka v postopku mora biti aktivna pri uveljavljanju svojih pravic. Tožena stranka pa ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu (214. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ki je na njej, da bi lahko s pritožbo uspela.

7. Sodišče druge stopnje je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).