Jedro

Enak namen vodenja postopka osebnega stečaja in postopka stečaja zapuščine kaže na smotrnost kontinuitete obeh postopkov v primeru smrti stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka nad kasneje umrlo fizično osebo. Za kontinuiteto govori tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj bi to pomenilo stroškovni in časovni prihranek. Ne bi se spremenil niti časovni okvir za ev. uveljavljanje zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kar je v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (prim. 47. člen ZFPPIPP). Če stečajna masa obstaja, upniki načelno tudi ne izgubijo pravnega interesa za uresničevanje namena stečajnega postopka, ki je v prvi vrsti v poplačilu upnikov. Z oblikovanjem stečajne mase v postopku osebnega stečaja je bila do neke mere tudi že opredeljena višina poplačila upnikov v postopku stečaja zapuščine. V trenutku smrti stečajnega dolžnika je zgolj tako obremenjeno premoženje prešlo v premoženjsko sfero dedičev. Dedovanje je namreč podlaga za vstop dedičev v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti.

Bistvena posledica nadaljevanja postopka s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka vstopijo v postopek v zatečenem stanju ob smrti zapustnika. Od tega trenutka dalje je treba dedičem priznati procesno upravičenje za uveljavljanje varstva njihovih interesov v stečajnem postopku.

Glede na navedeno je po prepričanju pritožbenega sodišča logično, da se v primeru smrti dolžnika, nad katerim teče postopek osebnega stečaja, postopek nadaljuje kot postopek stečaja zapuščine, vendar le, če v konkretnem primeru obstaja pravni interes za nadaljevanje postopka kot stečaja zapuščine. Postopek stečaja zapuščine je mogoče voditi tudi pred pravnomočnim končanjem zapuščinskega postopka. Vendar ne gre prezreti, da za avtomatično (ex lege) nadaljevanje postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine ni pravne podlage. Institut stečaja zapuščine se vendarle razlikuje od postopka osebnega stečaja, saj stečaj zapuščine bistveno posega v dedno pravna razmerja med zapustnikom in njegovimi dediči.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na nadaljevanje postopka kot stečaja zapuščine, ko bodo za to izpolnjeni pogoji iz 417. in 417.a člena ZFPPIPP.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi v delu, ki se nanaša na prekinitev postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek osebnega stečaja nad dolžnikom prekine z dnem njegove smrti 16. 2. 2019 in se bo nadaljeval kot stečaj zapuščine, ko bodo za to izpolnjeni pogoji iz 417. in 417a člena ZFPPIPP.1

2. Upnica je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz pritožbenega razloga bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj se ob smrti dolžnika postopek ne prekine, ker terjatev ne preneha (334. člena Obligacijskega zakonika, OZ), prav tako pa se postopek ne nadaljuje kot stečaj zapuščine. Ta se lahko začne, ko obstaja zapuščina, ne pa ko teče osebni stečaj in ko je že opravljena prodaja stečajne mase, na kateri ima upnica ločitveno pravico. V stečajnem postopku je treba unovčiti vse premoženje stečajnega dolžnika in iz prejetega zneska, zmanjšanega za stroške stečajnega postopka, plačati upnike, na kar izrecno napotujejo določila prvega in drugega odstavka 410. člena ZFPPIPP. Tu ni nikakršnega tehtanja interesov, temveč zakon v ospredje postavlja (ustavno) pravico upnikov do poplačila terjatev. Dokler ni unovčena vsa stečajna masa (ali morda opravljena razdelitev po 374. členu ZFPPIPP – določila o premoženju, ki ga ni mogoče unovčiti) in iz tako pridobljenih denarnih sredstev niso poplačani upniki, ki so prijavili terjatve v postopku osebnega stečaja, stečajnega postopka ni dovoljeno končati (prim. 410. člen v zvezi s 375. in 376. členom ZFPPIPP). Za obravnavani primer po mnenju pritožnice to pomeni, da je potrebno postopek osebnega stečaja končati (pravilno: ga ni mogoče končati), dokler ne bo unovčeno vse premoženje, ki spada v stečajno maso, in izvedeno poplačilo upnikov.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in smiselno pritrdil pritožbenim razlogom. Navaja, da je končanje stečajnega postopka vezano na izvedbo končne razdelitve oziroma na ugotovitev, da je stečajna masa neznatne prednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. Upravitelj je mnenja, da določil 205. člena ZPP o prekinitvi postopka, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v postopku nima pooblaščenca, ni mogoče uporabiti, saj vlogo pooblaščenca nadomešča upravitelj, ki ob smiselni uporabi 245. člena ZFPPIPP zastopa stečajnega dolžnika. Pogoj za ustavitev postopka (oziroma prekinitev postopka) torej ni izpolnjen. Upravitelj zato pritrjuje pritožnici, da je potrebno stečajni postopek nadaljevati in ga končati po izvedeni končni razdelitvi.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Iz podatkov v spisu je razvidno, da se je na upnikov predlog nad dolžnikom, ki je bil prezadolžen, začel postopek osebnega stečaja s sklepom z dne 12. 10. 2017, ki je postal pravnomočen 18. 11. 2017. V postopku je bilo priznanih za 387.109,85 EUR terjatev upnikov. Kot izhaja iz odgovora na pritožbo upravitelja, vrednost terjatev upnikov presega vrednost nepremičnine, ki predstavlja edino stečajno maso v tem postopku. Dne 29. 11. 2018 je bila sklenjena prodajna pogodba, katere predmet so parcele ... za kupnino v višini 342.000,00 EUR. Sodišče je sprejelo sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 11. 12. 2018, ki je postal pravnomočen 28. 12. 2018, torej še pred smrtjo stečajnega dolžnika. Dolžnik je umrl dne 16. 2. 2019. Kupnina je bila plačana na fiduciarni račun, in sicer varščina v znesku 20.000,00 EUR dne 20. 11. 2018, preostanek kupnine v višini 322.000,00 EUR pa 20. 3. 2019, to je po smrti stečajnega dolžnika.

6. Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon (prim. 40. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Predmetna prodajna pogodba predstavlja veljaven pravni posel za pridobitev lastninske pravice. Pri prenosu lastninske pravice na nepremičnini je kot dodaten pogoj določen vpis v zemljiško knjigo. V stečajnem postopku v skladu z drugim odstavkom 342. člena ZFPPIPP, če je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, sodišče po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Navedeni sklep v tej zadevi še ni bil izdan, saj je dolžnik pred plačilom kupnine umrl. 7. V skladu s 123. členom ZD se s smrtjo uvede dedovanje po umrlem. Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen ZD).

8. V tej zadevi je sporno, ali se postopek osebnega stečaja s smrtjo dolžnika prekine in ali se nato nadaljuje kot stečaj zapuščine, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Navedeno vprašanje v ZFPPIPP ni izrecno urejeno, niti o tem ne obstaja ustaljena sodna praksa.2

9. Ni mogoče slediti poenostavljenim pritožbenim navedbam v smislu, da smrt dolžnika ni pravno relevantno dejstvo, zato se postopek osebnega stečaja ne prekine, niti se ne nadaljuje kot stečaj zapuščine, ker ni zapuščine, pač pa enostavno teče naprej, z unovčenjem premoženja, poplačilom upnikov... Člen 410 ZFPPIPP, na katerega se sklicuje pritožnik, se ne nanaša na smrt dolžnika med postopkom osebnega stečaja, pač pa ureja končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti. Ker ZFPPIPP nima izrecnih določb, ki bi urejale prehod postopka osebnega stečaja v postopek stečaja zapuščine, je treba na to vprašanje odgovoriti s sistemsko in namensko razlago zakona.

10. Po 381. členu ZFPPIPP je postopek osebnega stečaja dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe, po 414. členu ZFPPIPP pa je postopek stečaja zapuščine dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (zapustniku). Osnovna razlika med obema stečajnima postopkoma je, da je v postopku osebnega stečaja stranka postopka dolžnik, v primeru postopka stečaja zapuščine pa nimamo dolžnika, nad katerim teče stečajni postopek, saj zapuščina kot premoženjska kategorija temelji ravno na predpostavki, da dolžnika zaradi smrti ni več.

11. Zapuščina nastane s trenutkom smrti zapustnika in z nastankom tega pravnega dejstva (smrti zapustnika) po 132. členu ZD preide na dediče. Zato tek morebitnega zapuščinskega postopka ne vpliva na začetek in tek postopka stečaja zapuščine. Postopek stečaja zapuščine se lahko začne takoj po smrti zapustnika, ne glede na to, ali je do uvedbe oziroma začetka postopka stečaja zapuščine zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju.3

12. Postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine se vodita z istim namenom. Osnovni namen stečajnega postopka je v varovanju interesov upnikov v razmerju do dolžnika, ki ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, in sicer na način, da se zagotovi enako obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju. Iz takšnega izhodišča izhajata tudi prvi odstavek 382. člena in 415. člen ZFPPIPP, ki opredeljujeta namen postopka osebnega stečaja in postopka stečaja zapuščine.4

13. Enak namen vodenja postopka osebnega stečaja in postopka stečaja zapuščine kaže na smotrnost kontinuitete obeh postopkov v primeru smrti stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka nad kasneje umrlo fizično osebo. Za kontinuiteto govori tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj bi to pomenilo stroškovni in časovni prihranek. Ne bi se spremenil niti časovni okvir za ev. uveljavljanje zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kar je v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (prim. 47. člen ZFPPIPP). Če stečajna masa obstaja, upniki načelno tudi ne izgubijo pravnega interesa za uresničevanje namena stečajnega postopka, ki je v prvi vrsti v poplačilu upnikov. Z oblikovanjem stečajne mase v postopku osebnega stečaja je bila do neke mere tudi že opredeljena višina poplačila upnikov v postopku stečaja zapuščine.5 V trenutku smrti stečajnega dolžnika je zgolj tako obremenjeno premoženje prešlo v premoženjsko sfero dedičev. Dedovanje je namreč podlaga za vstop dedičev v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti.

14. V postopku stečaja zapuščine ne nastopa stečajni dolžnik kot stranka postopka, ker je s smrtjo prenehal. Položaj stranke pa je priznan dedičem (1. točka prvega odstavka 417. člena ZFPPIPP), saj postopek posega v njihov premoženjsko pravni položaj zaradi prehoda zapuščine v njihovo premoženjsko sfero v trenutku smrti zapustnika. Bistvena posledica nadaljevanja postopka s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka vstopijo v postopek v zatečenem stanju ob smrti zapustnika. Od tega trenutka dalje je treba dedičem priznati procesno upravičenje za uveljavljanje varstva njihovih interesov v stečajnem postopku.

15. Glede na navedeno je po prepričanju pritožbenega sodišča logično, da se v primeru smrti dolžnika, nad katerim teče postopek osebnega stečaja, postopek nadaljuje kot postopek stečaja zapuščine, vendar le, če v konkretnem primeru obstaja pravni interes za nadaljevanje postopka kot stečaja zapuščine. Postopek stečaja zapuščine je mogoče voditi tudi pred pravnomočnim končanjem zapuščinskega postopka. Vendar ne gre prezreti, da za avtomatično (ex lege) nadaljevanje postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine ni pravne podlage. Institut stečaja zapuščine se vendarle razlikuje od postopka osebnega stečaja, saj stečaj zapuščine bistveno posega v dedno pravna razmerja med zapustnikom in njegovimi dediči. 16. Po določilu 245. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena tega zakona. Ne glede na to pa je v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP tudi stečajni dolžnik stranka glavnega postopka osebnega stečaja. Po stališču pravne teorije pravica zakonitega zastopanja s smrtjo stranke preneha.6 Zaradi smrti dolžnika je ob smiselni uporabi 1. točke 205. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP postopek prekinjen. Prepoved izvajanja procesnih dejanj (prvi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) pa velja (tako za sodišče kot za upravitelja) le do odločitve o nadaljevanju postopka. Ta odločitev bo odvisna od presoje, ali v konkretnem primeru obstaja pravni interes za nadaljevanje postopka kot stečaja zapuščine.7

17. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo delno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi v delu, ki se nanaša na prekinitev postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

18. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot stečaj zapuščine, ko bodo za to izpolnjeni pogoji iz 417. in 417.a člena ZFPPIPP. Navedeni določbi ZFPPIPP, ki sicer določata stranke glavnega postopka stečaja zapuščine in obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev, sta bili delno razveljavljeni oz. nadomeščeni z določbami 142. a in 142. b člena ZD (glej op. 1). Po oceni sodišča druge stopnje je izrek v tem delu nerazumljiv, saj ni jasno, na katero (bodoče, negotovo) dejstvo se nanaša, niti ob izdaji sklepa še ni mogoče vedeti, ali se bo konkretni postopek dejansko nadaljeval. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da se bo nadaljeval le, če bo to predlagano, vendar neodvisno od izdaje sklepa o dedovanju. Tudi sicer je odločitev prvostopenjskega sodišča o nadaljevanju postopka kot stečaja zapuščine, ko bodo za to izpolnjeni pogoji iz 417. in 417.a člena ZFPPIPP, ob njenem sprejemu po svoji vsebini zgolj napotilo, ki ne sodi v izrek sklepa. Zato je bilo treba pritožbi delno ugoditi in sklep v tem delu razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

19. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje pozove upnike, da se v določenem roku izjasnijo, ali predlagajo nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot postopka stečaja zapuščine. Če tega v danem roku nihče ne bo predlagal, je treba ugotoviti, da je stečajna masa – pokojnikova zapuščina (v zatečenem stanju) po samem zakonu v trenutku dolžnikove smrti prešla na njegove dediče. V stečajni masi tako ni več premoženja, saj to ex lege predstavlja pokojnikovo zapuščino, ki pripada njegovim dedičem.

1 Po določilu 417. člena ZFPPIPP so stranke glavnega postopka stečaja zapuščine: 1. zapustnikov dedič oziroma dedinja, razen, če se je odpovedala dediščini, 2. upnik, ki je v rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitve terjatve v postopku stečaja zapuščine, in 3. upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku stečaja zapuščine, če je njegova terjatev priznana. Z novelo ZD-C je bila ureditev v Zakonu o dedovanju dopolnjena z novim 142.a in 142.b členom ZD. Ker je ta ureditev nadomestila del ureditve stečaja zapuščine brez dedičev v 417.a do 417.d členu ZFPPIPP, so z uveljavitvijo novele ZD-C prenehali veljati drugi odstavek 417. člena, 417.a in 417.b člen, prvi odstavek 417.c člena in 2. točka 417.d člena ZFPPIPP. V drugem in četrtem odstavku 417.c člena ZFPPIPP pa sta se besedi »Republika Slovenija« nadomestili z besedo »upnik«.

2 Prim. VSL sklep Cst 660/2018. 3 Nina Plavšak: Komentar ZFPPIPP, e-izdaja, Tax-Fin-Lex d.o.o., Ljubljana 2017 < https://www.tax-finlex.si/Home/Vsebina/e-Paket-INS#insKnjiga >, razdelek 5.12.3. Avtorica je zavzela stališče, da če stečajni dolžnik umre med postopkom osebnega stečaja, se postopek nadaljuje po pravilih stečaja zapuščine.

4 Tako tudi Franc Seljak, Šola insolvenčnega prava 2019. 5 Prim. 224 člen v zvezi s 383. členom in 418. člen ZFPPIPP.

6 Prim. V. Rijavec v L. Ude in ostali, ZPP s komentarjem, Ljubljana, Založba Uradni list in GV založba, 2006, 2. knjiga, stran 291. 7 Tako tudi Franc Seljak, Šola insolvenčnega prava 2019.