Jedro

Prijavljanje in odjavljanje delavca na igralni mizi je predpisano kot obveznost, ki jo mora tožena stranka zagotavljati v nadzornem informacijskem sistemu, na podlagi 76. člena Pravilnika o nadzornem informacijskem sistemu igralnih naprav. V kolikor se tožnik (krupje) ob vsakokratni menjavi pri igralni mizi ni sproti prijavljal in odjavljal iz sistema, je s tem kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kar je lahko utemeljen razlog za opomin pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 17. 8. 2012 nezakonita; da delovno razmerje med strankama na podlagi navedene odpovedi ni prenehalo in še traja ter da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo in vpisom v matično evidenco ZPIZ (I. točka izreka). Odločilo, da je da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, saj je tožena stranka z opozorilom z dne 4. 6. 2012 tožniku očitala, da se dne 12. 5. 2012, ob vsakokratni menjavi, ni prijavil in odjavil v nadzorni sistem, pri tem pa je sodišče v celoti prezrlo, da je informacijski sistem pri toženi stranki zasnovan tako, da do odjave delavca pride samodejno s prijavo drugega. Navedeno je potrdila tudi priča A. A., ki je izpovedal, da se tehnična odjava opravi tako, da se nekdo drug prijavi na isti poziciji. Prav tako je priča A. A. izpovedal, da je tožnik opravil prijavo v sistem ob 17.02, odjavil pa ga je sodelavec B. B. ob 21.08 uri. Navedeno pomeni, da je tožnik svojo obveznost prijave v sistem, kot tudi odjave iz sistema opravil skladno s tehničnim pravilom tožene stranke, zato mu tožena stranka navedeno ne more očitati, kot utemeljeno kršitev v opozorilu. Prav tako je tožena stranka dopuščala, da se zaposleni ali študentje, ki so opravljali delo krupjeja in kartic za prijavo v sistem niso imeli lahko vseeno opravljali delo, tako da so se prijavili v sistem s kartico drugih zaposlenih. Tudi priča C. C. je izpovedal, da je kljub obvestilu toženi stranki, da je izgubil kartico, več kot 6 mesecev delal brez kartice, kar pomeni, da se z vedenjem tožene stranke sploh ni prijavljal v sistem. Navedeno pa sta potrdili tudi priči D. D. in E. E., zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je opozorilo zakonito. Nedopustno je, da se tožniku očita kršitev za ravnanje, ki ga tožena stranka s svojimi ravnanji in svojimi opustitvami sama omogoča in dopušča. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz krivdnega razloga je, da je pisno opozorilo tudi utemeljeno. V zvezi s kršitvijo z dne 8. 7. 2012 pa je tožnik zatrjeval, da do preplačila sploh ni prišlo, vendar mu sodišče ni sledilo. Sledilo je izpovedi priče F. F., čeprav je ta izpovedal povsem nasprotno kot priča G. G.. Tožena stranka pa ključnega dokaza o kršitvi, to je audio-video posnetka ni hranila, kar pomeni, da se toženi stranki kršitev sploh ni zdela pomembna. O izračunu dobitka se ne opravi noben pisni obračun, temveč poteka vse ustno in se odbitek izplača v žetonih, torej dokazovanje kaj je gost igral in kakšen dobitek mu gre, je možno ugotavljati samo na podlagi audio-video posnetka in bi ga zato tožena stranka morala hraniti na podlagi 56. člen Pravilnika o videonadzornem sistemu, kot tudi 79. člen Zakona o igrah na srečo. Tako pa obstaja utemeljen dvom ali je do kršitve sploh prišlo. Navedeni pravilnik tudi določa (točka V., IV.) da morajo posnetke, na katerih so posnete nepravilnosti oziroma kršitve delovnih obveznosti ali kazniva dejanja, hraniti najmanj do pravnomočne zaključitve ustreznih disciplinskih, kazenskih ali drugih postopkov. Take posnetke se posebej označi in hrani v to določenem prostoru. Pri tem si sodišče pri obveznosti dokazovanja kršitev z audio-video posnetkom, samo prihaja v nasprotje, saj ugotavlja, da tožniku očitana kršitev z dne 6. 7. 2012 ni dokazana, ker tožena stranka posnetka te kršitve ni shranila. Enako sklepanje bi posledično moralo sodišče uporabiti tudi v zvezi z očitano kršitvijo iz opozorila. Za očitano kršitev za dan 27. 7. 2012 in sicer preplačilo v znesku 500,00 EUR pa sodišče utemeljuje, da jo je tožnik storil iz malomarnosti. Tožnik je zaslišan kot stranka izpovedal, da je včasih delal neprekinjeno tudi uro in več brez počitka, kar je vsekakor vodilo v preutrujenost in se sodišče do tega ni opredelilo. Ravno tako je izpovedal, da je sporno izplačilo dvakrat izračunal oziroma preštel tudi skupaj s šefom E. E., ki je kot priča izpovedal, da se ne spominja nobene napake tožnika pri delu. Ob upoštevanju tega, ker je razvidno iz audio-video posnetka je povsem nelogičen zaključek sodišča, da je tožnik očitano kršitev storil iz malomarnosti. Priča E. E. je izpovedal, da je njegova naloga nadzor dela krupjeja (tožnika) in če on kršitve ne opazi, potem je za nadzor zadolžen tudi inšpektor, kar vse pomeni, da je zahtevnost dela izredno visoka. Predvsem pa je pomembno, da nihče od zadolženih za nadzor, napake tožnika ni opazil. Iz ogleda audio-video posnetka kršitve z dne 27. 7. 2012 je razvidno, da je ob igralni mizi, pretežni čas stoji vodja mize in spremlja delo tožnika. Priča H. H. kot tudi priča I. I. sta izpovedala, da je tožnik deloval zmedeno, kar pa izključuje malomarnost, ki mu jo očita sodišče. Sodišče se ni opredelilo do izpovedi tožnika in navedb prič, da je bil v spornem času zaradi povečane obremenitve pri delu in nenehnega dela preutrujen, temveč zgolj pavšalno zaključi, da je tožnik storil kršitev iz malomarnosti, kljub temu, da je ob upoštevanju izpovedi prič in audio-video posnetka razvidna skrbnost tožnika in ni razvidno, da bi tožnik ravnal malomarno. Razvidno je, da je tožnik ravnal s potrebno skrbnostjo, dobitek je celo dvakrat izračunal, vprašal vodjo mize glede njegove ugotovitve, to pomeni, spoštoval je vsa navodila za delo, takšno ravnanje pa je nedopustno kvalificirati kot malomarno. Priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožnika v pritožbi in navedla, da je tožena stranka zaradi istih kršitev izrekla opozorilo večjemu številu delavcev (krupjejem). Sam način odjave iz sistema NIS pa ni bistvena okoliščina za utemeljenost izrečenega opozorila. Bistvena je vsekakor prijava v sistem NIS, kar je tudi prepričljivo ugotovilo sodišče v sodbi. Neutemeljeno pa se tožnik tudi sklicuje, da bi mu lahko bila kršitev z dne 8. 7. 2012 dokazana le z avdio-video posnetkom. Tožena stranka lahko kršitev delovnih in pogodbenih obveznosti dokazuje z vsemi dokaznimi sredstvi, listinami, izjavami prič in podobno. Tožena stranka pa je video posnetek kršitve z dne 27. 7. 2012 shranila in ga je sodišču predložila kot dokaz. Pavšalna navedba tožnika, da naj bi bili krupjeji, pred konkretno kršitvijo tožnika, obremenjeni z več kot 50 % in so včasih delali tudi po uro in več brez počitka, je za konkretno očitano kršitev brez predmetna, saj je tega dne tožnik delal po razporedu, tako kot običajno s predpisanimi odmori. H. H., ki je bil zaslišan kot priča je tudi prepričljivo izpovedal, da je bil tožnik zagotovo ustno opozorjen ob vsaki kršitvi in da se pri ostalih krupjejih tako pogosto napake pri delu niso ponavljale. Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere se tožnik sklicuje v pritožbi. Vendar pa je sodišče prve stopnje glede zakonitosti opozorila tožene stranke z dne 4. 6. 2012 zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Predmet spora v tej zadevi je zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 17. 8. 2012. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku izdala sporno odpoved v skladu z določili ZDR. Tožena stranka je tožniku podala dne 4. 6. 2012, opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, v katerem je tožniku očitala, da se 12. 5. 2012, ob vsakokratni menjavi pri igralni mizi, ni sproti prijavljal in odjavljal, iz sistema NIS. Z opozorilom je hkrati tožnika opozorila, da če bo ponovno kršil obveznosti iz delovnega razmerja bo sledila odpoved pogodbe o zaposlitvi. Namen, ki ga zakon zasleduje z institutom pisnega opozorila pred odpovedjo je, da delavca odvrne od nadaljnjih kršitev delovnih obveznosti. V tem smislu lahko delodajalec pisno opozori delavca na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Pisno opozorilo iz 1. odstavka 83. člena ZDR je torej pogoj za morebitno kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve. Do pravne narave tega opozorila se je opredelilo tudi Ustavno sodišče RS, ki je navedlo, da gre za neke vrste procesno predpostavko, od izpolnitve katere je odvisna zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Glede na določbo 204. člena ZDR je neutemeljenost takšnega opozorila mogoče uveljavljati le v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede dokaznega bremena v zvezi s pisnim opozorilom, je dolžnost delodajalca, da dokaže obstoj takega opozorila, vsebinsko utemeljenosti oziroma neutemeljenost opozorila pa mora zatrjevati in dokazati delavec. Po izvedenem dokaznem postopku mora sodišče presoditi, ali je bilo pisno opozorilo utemeljeno ali ne in ali je bil s tem izpolnjen tudi pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tako je odločilo Vrhovno sodišče RS v sodbi VIII Ips 198/2009 z dne 21. 12. 2010 in sklepu opr. št. VIII Ips 239/2010 z dne 20. 3. 2012).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožniku s pisnim opozorilom z dne 4. 6. 2012 očitala, da se dne 12. 5. 2012, ob vsakokratni menjavi pri igralni mizi ni sproti prijavljal in odjavljal iz sistema NIS. Prijavljanje in odjavljanje delavca na igralni mizi je predpisano kot obveznost, ki jo mora tožena stranka zagotavljati v nadzornem informacijskem sistemu, na podlagi 76. člena Pravilnika o nadzornem informacijskem sistemu igralnih naprav. Tožnik zaslišan kot stranka je izpovedal, da domneva, da je bil eden od krupjejev brez magnetne kartice in da je delal na kartico preostalih dveh krupjejev pri igralni mizi, sicer pa se je sam redno prijavljal pri igralni mizi. Iz podatkov tožene stranke izhaja, da se je tožnik 12. 5. 2012 prijavil ob 17.02 in odjavil šele ob 21.08 uri, oziroma da se je ob tej uri prijavil B. B. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so zaslišane priče C. C., D. D. in E. E. izpovedale, da so se delavci prijavili ob prihodu k mizi, odjava pa se je vršila avtomatično s prijavo novega delavca. Sicer pa so izpovedale, da so delale tudi pod imenom sodelavcev, v primeru izgube kartice in v primeru, če so jo pozabili doma. Glede na izpovedi prič, pa je možno zaključiti samo, da se je tožnik ob 17.00 uri prijavil, da pa se očitno za njim ni prijavil drug delavec, saj kot so priče izpovedale, se je odjava izvedla avtomatično s prijavo drugega delavca, v sistem NIS. Ker je glede tega ostalo odprto vprašanje, kdo je spornega dne ob 17.45 uri delal za tožnikom in ali se je prijavil v sistem in zakaj tožena stranka ni hranila audio-video posnetka tega dne, če je tožniku izdala opozorilo zaradi kršitve, je potrebno dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri.

Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je iz vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, da se relevantna dejstva ugotovilo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravnorelevantna dejstva prvič ugotavljalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem. Gre namreč za ugotovitve o odločilnih dejstvih glede presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in ponovno odločiti.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.