Jedro

Ker je za delitev stroškov ogrevanja bistvena ogrevana površina stanovanja, t. j. neto tlorisna površina toženkinega stanovanja brez balkona in shrambe, je neutemeljeno toženkino sklicevanje na Tehnična navodila in primere za izračun površin prostorov in delov stavb Ministrstva za okolje in prostor, ki so namenjena izmeri uporabne površine stanovanja. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da toženka v tem postopku ne more uspeti oziroma doseči spremembe neto tlorisne površine ter posledično ogrevane površine stanovanja. Tožeča stranka kot upravnik je pri ugotavljanju in delitvi stroškov ogrevanja za posamezno stanovanje vezana na neto tlorisno površino stanovanja, ki je razvidna iz uradnih evidenc.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pravilno presojalo na dveh podlagah. Glede povračila stroškov, ki jih je tožeča stranka v imenu toženke založila oziroma plačala dobaviteljem in izvajalcem storitev, je uporabilo določila o verziji. Glede stroškov, ki jih je imela tožeča stranka z izvedbo hišniških del, čiščenja okolice in snega ter ugotavljanjem stroškov ogrevanja, ki jih izvaja sama, pa se je oprlo na pogodbo o upravljanju.

Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, izraženo v prvem odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku. Pravica do enakega varstva pravic se nanaša tudi na dokazni postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v I. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo v plačilo 658,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, ki so razvidni iz I. točke izreka sodbe, do plačila ter pravdne stroške v višini 503,18 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Zoper ugodilni del sodbe se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje toženka in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče bo zaradi obsežnosti pritožbe to povzelo le glede bistvenih očitkov.

Toženka uveljavlja več bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka, in sicer iz 8., 10., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje očita, da je izdalo izpodbijano sodbo brez oprave naroka in zaslišanja prič. Predlagala je lastno zaslišanje in zaslišanje prič, kar predstavlja predlog za izvedbo naroka, saj je sicer nejasno, kako bi sodišče prve stopnje na drugačen način lahko izvedlo predlagana zaslišanja. Z neizvedbo teh dokazov ji je bilo onemogočeno, da se izjasni o predmetnem sporu. Možnost obravnavanja pred sodiščem ji je bila odvzeta tudi s tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencema gradbene in finančne stroke. Zakaj predlagana dokaza nista potrebna, sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Izpodbijana sodba je tudi sicer pomanjkljivo obrazložena, razlogi za zavrnitev njenih ugovorov niso podani, zato se odločitve ne da preizkusiti. V odločilnih dejstvih je tudi nasprotje med tem, kar se navaja v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.

V zvezi z uporabo materialnega prava toženka sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo 17. člena Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju: Pravilnik), ki govori o delitvi stroškov po ogrevani prostornini. Sodišče prve stopnje ni utemeljilo, zakaj ogrevanje po prostornini in po uporabni površini naj ne bi bilo odločilno pri načinu ogrevanja večstanovanjskih stavb. Njene trditve o uporabnih površinah je štelo za irelevantne, ker ni upoštevalo Tehničnih navodil in primerov za izračun površin prostorov in delov stavb Ministrstva za okolje in prostor. Sodišče prve stopnje nadalje ni ravnalo v skladu z 219.a in 219.b členom ZPP, saj kot dokaznega sredstva ni uporabilo zapisnika ali pisnega izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka ter od tožeče stranke ni zahtevalo, da razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost. Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo prepozne dokaze tožeče stranke, je bilo prekršeno pravilo o prekluziji. Tožbeni zahtevek je presojalo le na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi, torej je presojalo le utemeljenost tistega dela zahtevka, s katerim tožeča stranka terja povračilo stroškov, ki jih je kot upravnik poravnala dobaviteljem in izvajalcem storitev. Ni pa sodišče prve stopnje presojalo utemeljenosti dela zahtevka glede povračila storitev upravljanja, čiščenja okolice in hišniška dela, ki jih je tožeča stranka opravila sama.

S preostalimi pritožbenimi navedbami glede trditev in dokazov tožeče stranke, statusa tožeče stranke kot upravnika, ugotovljene neto tlorisne in ogrevane površine stanovanja, načina razdeljevanja stroškov, priklopa stanovanj oziroma stavb na skupno toplotno postajo, skupne ogrevane površine in pravilnosti razdelilnikov toženka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v tej pravdi od toženke terja plačilo obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja za stanovanje, ki ga ima toženka v najemu na naslovu Ulica 1 za obdobje od oktobra 2017 do oktobra 2018, v delu, kolikor jih tožena stranka še ni plačala.

6. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti. Sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. Absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini ali zapisniku o izvedbi dokazov. V konkretnem primeru pritožbeno sodišče tovrstnih napak ni našlo. Prav tako ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sodbe opredelilo do vseh relevantnih trditev in ugovorov pravdnih strank, za svojo odločitev je podalo tehtne in argumentirane razloge, med katerimi ni nasprotij, sodbo pa je mogoče v celoti preizkusiti.

8. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava, oz. določb ZPP. Do kršitve pravil o prekluziji ni prišlo, saj dokaz, ki ga je tožeča stranka priložila svoji pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na toženkine navedbe iz odgovora na tožbo, ni prepozen. Tudi sicer sodišče prve stopnje izpodbijane sodbe ni temeljilo na tem dokazu. Za postopanje po 219.a in 219.b členu ZPP je potreben konkretiziran in specificiran predlog stranke. Ker toženka takega predloga ni podala in ni navedla, za kakšne poslovne skrivnosti in zapisnike iz drugega sodnega postopka naj bi šlo ter kaj naj bi se z njimi dokazovalo, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo konkretnih določb ZPP.

9. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se višine posameznih delov stavbe ne razlikujejo za več kot 10 %, uporaba 17. člena Pravilnika v predmetni zadevi ne pride v poštev. Da ogrevanje po prostornini in uporabni površini stanovanja ni odločilno, je sodišče prve stopnje argumentirano pojasnilo v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker je za delitev stroškov ogrevanja bistvena ogrevana površina stanovanja, t. j. neto tlorisna površina toženkinega stanovanja brez balkona in shrambe, je neutemeljeno toženkino sklicevanje na Tehnična navodila in primere za izračun površin prostorov in delov stavb Ministrstva za okolje in prostor, ki so namenjena izmeri uporabne površine stanovanja. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da toženka v tem postopku ne more uspeti oziroma doseči spremembe neto tlorisne površine ter posledično ogrevane površine stanovanja. Tožeča stranka kot upravnik je pri ugotavljanju in delitvi stroškov ogrevanja za posamezno stanovanje vezana na neto tlorisno površino stanovanja, ki je razvidna iz uradnih evidenc.

10. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pravilno presojalo na dveh podlagah. Glede povračila stroškov, ki jih je tožeča stranka v imenu toženke založila oziroma plačala dobaviteljem in izvajalcem storitev, je uporabilo določila o verziji. Glede stroškov, ki jih je imela tožeča stranka z izvedbo hišniških del, čiščenja okolice in snega ter ugotavljanjem stroškov ogrevanja, ki jih izvaja sama, pa se je oprlo na pogodbo o upravljanju. Relevantne pravne podlage je sodišče prve stopnje navedlo v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

11. Utemeljeno pa toženka opozarja, da je predlagala izvedbo dokaza z izvedencema gradbene in finančne stroke, katerega sodišče prve stopnje ni izvedlo niti se do njenega predloga ni opredelilo, s čimer ji je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker sodišče prve stopnje predlaganih izvedencev v postopku ni imenovalo, je očitno, da je toženkin dokazni predlog zavrnilo, a razlogov, ki utemeljujejo takšno odločitev v izpodbijani sodbi ni podalo.

12. Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, izraženo v prvem odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave RS). Pravica do enakega varstva pravic se nanaša tudi na dokazni postopek. Iz nje izhaja enakopravnost strank v dokaznem postopku, pravica predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, pravica do prisotnosti ob izvajanju dokazov, pravica postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. O izvedbi posameznih dokazov, ki so pomembni za ugotovitev odločilnih dejstev odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki izvedbo dokazov odredi z dokaznim sklepom. Sodišče sme z dokaznim sklepom zavrniti posamezne dokazne predloge strank, za katere meni, da niso utemeljeni, vendar mora svojo odločitev v sklepu oziroma v obrazložitvi odločbe tudi ustrezno obrazložiti. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti (ustavno) upravičena.1

13. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Ker se sodišče prve stopnje do toženkinega dokaznega predloga, ki se nanaša na v tej zadevi pravno odločilna dejstva, ni opredelilo, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v I. in III. točki izreka razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člen ZPP). Za razveljavitev se je odločilo, ker zgoraj navedene procesne napake, ki je bila storjena pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče odpraviti v postopku pred pritožbenim sodiščem, saj bi opredeljevanje pritožbenega sodišča do dokaznega predloga pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušene le na eni stopnji sojenja.

15. V novem sojenju bo ugotovljeno procesno kršitev potrebno odpraviti z jasno in argumentirano opredelitvijo o dokaznem predlogu. Če bo sodišče prve stopnje presodilo, da je predlog za imenovanje izvedenca gradbene in/ali finančne stroke utemeljen, bo moralo dokaz izvesti in po potrebi opraviti glavno obravnavo.

16. Ker pravdni postopek v predmetni zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Prim. sklep VSRS II Ips 433/2011.