Jedro

Zavezanec za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje je lastnik stavbe, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dejstvo, da je v teku postopek za vzpostavitev etažne lastnine, na izrek inšpekcijskega ukrepa ne more vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavezanki A.A. - sedaj tožnici naložil, da mora, po predhodni pridobitvi soglasja s pogoji za priključitev od izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor, podjetjem B. d.d., do 30. 10. 2012 na javno kanalizacijsko omrežje priključiti svojo stanovanjsko zgradbo na naslovu …. V svoji obrazložitvi organ navaja, da je prejel prijavo pooblaščenca izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, da tožnica ni priključena na javno kanalizacijsko omrežje. Obveznost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje določa Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Odlok). Sklicuje se na drugi odstavek 5. člena in četrti odstavek 5. člena Odloka ter na 32. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ tožnici pravilno odredil ukrepe za odpravo nepravilnosti. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa navaja, da ni sledil navedbam, da tožnica ni izključna lastnica stavbe na naslovu …, ter da je solastnik dela stavbe - poslovnega prostora C., ker je bilo z vpogledom v izpisek iz zemljiške knjige ugotovljeno, da je na predmetni stanovanjski zgradbi kot edina in izključna lastnica vpisana tožnica ter se na podlagi 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Organ ugotavlja tudi, da iz izpiska iz zemljiške knjige ni zaslediti plombe kot pomožnega vpisa, s katerim bi bilo javno objavljeno, da je bil glede predmetne nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, o katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo. Zgolj tožničina navajanja, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru teče nepravdni postopek, pri čemer je tožnica navedla zgolj opravilno številko tega postopka in kot dokaz predlagala poizvedbe pri sodišču, pa ne dajejo podlage za drugačno odločitev glede lastništva.

Tožnica vlaga tožbo, v kateri navaja, da je C. lastnik poslovnega prostora v predmetni stanovanjski zgradbi že vrsto let in da se je zato tudi on dolžan priključiti na javno kanalizacijo ter mora v zvezi s tem nositi sorazmerni delež stroškov. Zato je že v pritožbi predlagala, da se počaka na dokončanje postopka vknjižbe lastninske pravice in določitve dela stroškov, ki bodo nastali in bremenili skupne dele stavbe. Ne odklanja priključitve na javno kanalizacijo, samo zahteva, da se odredi tako, da morata predmetno stanovanjsko stavbo na javno kanalizacijsko omrežje priključiti oba lastnika, vsak v svojem sorazmernem deležu, ki bo določen v postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem Maribor v zadevi „etažiranja“ vknjižbe lastninske pravice in določitve sorazmernega deleža stroškov. Dokler pa ta postopek ne bo končan, ne obstaja načelo pravičnosti. Sodišču predlaga, da odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor z dne 23. 8. 2012 odpravi ter mu naloži, da mora vzpostaviti evidenco o dokončanju postopka etažiranja vknjižbe lastninske pravice za predmetno stanovanjsko zgradbo in določitve sorazmernega deleža obveznosti, ki odpadejo na stanovanjski zgradbi na posamezno enoto lastnikov, ki se vodi pri Okrajnem sodišču Maribor, nepravdni oddelek ter šele nato zavezancema odredi, da morata svojo stanovanjsko zgradbo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo tožbene navedbe tožnice prereka. Dodatno navaja, da se tožnica s predmetno tožbo zavzema za odpravo oziroma razveljavitev izpodbijane odločbe, pri čemer zatrjuje, tako kot že v pritožbenem postopku, da ni edina lastnica navedene nepremičnine, zaradi česar bi moral inšpekcijski organ odločbo o priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje izdati tudi solastniku C. in ga bremeniti sorazmernega deleža stroškov priključitve ter v dokaz svojih navedb o lastništvu imenovanega na delu stanovanjskega objekta prilaga izdatek poravnave, sklenjene 17. 5. 1999 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kopijo predloga za vzpostavitev etažne lastnine in sklep, izdan v predmetni zadevi z dne 10. 9. 2011. Vendar pa tudi predložena dokazila, s katerimi se je tožena stranka seznanila šele s prejemom tožbe, po mnenju tožene stranke ne dajejo podlage za drugačno odločitev, kot sta jo sprejela inšpekcijski in pritožbeni organ. Iz 1. točke predloženega izdatka poravnave izhaja zgolj, da tožeča stranka in D. dovoljujeta kupcu C. vpis etažne lastnine na poslovne prostore v J polovici pritličja predmetne hiše, ki predstavlja dva delavniška prostora in pisarno s sanitarijami, iz sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. N 243/2012 z dne 10. 9. 2011 pa izhaja ugotovitev sodišča, da je elaborat evidentiranega zemljišča pod stavbo in parcelacija z dne 11. 4. 2012, ki ga je pripravilo geodetsko podjetje E. d.o.o., primeren za katastrski vpis ter da bo sodišče po pravnomočnosti tega sklepa pri GURS zahtevalo katastrski spis. Predložene listine so samo del pravne podlage, na katerih se bo etažna lastnina na predmetnem stanovanjskem objektu šele oblikovala oziroma vzpostavila. Šele z vzpostavitvijo etažne lastnine bo urejeno tudi solastništvo na predmetnem stanovanjskem objektu. Ne glede na to, da etažna lastnina na predmetnem stanovanjskem objektu ni vzpostavljena, pa bi tožnica glede na to, da je del nepremičnine na objektu prodala že leta 1989, v zemljiški knjigi lahko predlagala vknjižbo solastniškega deleža, vendar tega do sedaj ni storila, saj je v zemljiški knjigi pri sporni nepremičnini (ID znak 677-1119/0) vpisana kot izključna lastnica in se na podlagi 11. člena SPZ domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Tožnica v pritožbenem postopku ni predložila nobenega dokaza, da ni edina lastnica predmetnega stanovanjskega objekta, temveč je pritožbenemu organu predlagala, da sam opravi poizvedbe pri Okrajnem sodišču v Mariboru v zadevi vknjižbe etažne lastnine. Pri tem pritožbeni organ njenemu predlogu ni sledil, saj mora tožnica listine, na katere se v postopku sklicuje, sama predložiti, razen tistih, ki jih organ lahko pridobi po uradni dolžnosti. Niti inšpekcijski, niti pritožbeni organ pa ne izkazujeta podlage, da bi lahko vpogledala v sodni spis, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem, zato sta lahko zgolj zaradi ugotovitve dejanskega stanja vpogledala v javno evidenco lastništva, to je v zemljiško knjigo, pri čemer sta nesporno ugotovila, da je tožnica izključna lastnica predmetnega stanovanjskega objekta in tako ne drži tožničina navedba, da bi bila v zemljiški knjigi vpisana zaznamba lastništva za C. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet presoje ukrep prvostopenjskega organa, s katerim je bilo tožnici naloženo, da mora po predhodni pridobitvi soglasja s pogoji za priključitev od izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor, t.j. podjetjem B. d.d., do 30. 10. 2012 stanovanjsko zgradbo na naslovu …, priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.

Navedeno področje ureja zgoraj navedeni Odlok, izdan na podlagi Zakona o varstvu okolja in Zakona o gospodarskih javnih službah. V drugem odstavku 5. členu Odloka je določeno, da je tam, kjer je javna kanalizacija že zgrajena ali je v gradnji, priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse lastnike stavb, v katerih nastajajo komunalne odpadne vode. Po določbi četrtega odstavka navedenega člena mora uporabnik pred priključitvijo pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

Navedena pravna ureditev torej določa obveznost za lastnika stavbe, v kateri nastajajo komunalne odpadne vode, da se priključi na javno kanalizacijo, ki je zgrajena ali ki se gradi. Tudi v obravnavanem primeru gre za dejanski stan iz citiranih določb navedenega podzakonskega akta, saj gre za stanovanjsko stavbo na območju z zgrajeno javno kanalizacijo, na katerem se je z izgradnjo javne kanalizacije pričelo zagotavljati odvajanje komunalnih odpadnih voda. Ta dejstva so bila v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljena in jih smiselno potrjujejo tudi tožbene navedbe. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je odločitev tožene stranke, kakor tudi prvostopenjskega organa pred njo, da se je tožnica kot lastnica stanovanjske zgradbe dolžna priključiti na omrežje javne kanalizacije, pravilna.

Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Kot sta pravilno ugotovila že tožena stranka in prvostopenjski organ pred njo, se mora na omrežje javne kanalizacije priključiti lastnik stavbe. Po podatkih iz zemljiške knjige pa je lastnica predmetne stavbe (samo) tožnica. Tudi dejstvo, da je v teku postopek za vzpostavitev etažne lastnine, na izrek inšpekcijskega ukrepa ne more vplivati. Sodišče se namreč strinja s toženo stranko, da bi tožnica, po prodaji dela predmetne nepremičnine leta 1989, ne glede na to, da etažna lastnina na hiši ni bila vzpostavljena, v zemljiški knjigi lahko predlagala vknjižbo solastniškega deleža, česar pa očitno vse do danes ni storila.

Ker je izpodbijana odločba po o ceni sodišča pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno.