Jedro

Sodišče presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le) okviru dejanskega odpovednega razloga, kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej 87. člen ZDR-1).

Tožnica utemeljeno navaja, da gre za oceno toženke o morebitnih bodočih dogodkih in bodoči reorganizaciji poslovanja, za katero pa vsaj v času odpovedi (vsaj iz dosedanje obrazložitve) še ni jasno, ali bo do nje sploh prišlo v nekem krajšem obdobju po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu, ki temelji na bodočem planiranja nepotrebnosti nalog določenega delovnega mesta, ta pa na oceni podatkov o zmanjšani bodoči prodaji, se tudi ne more nanašati na neko oddaljeno prihodnost, še zlasti pa ne sme biti povsem hipotetično.

Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi posameznega delavca (zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca), torej mora tudi izhodišče sodne presoje zakonitosti odpovedi izhajati iz ugotovitve prenehanja potreb po delu, ki ga delavec opravlja v skladu s pogodbo o zaposlitvi in ne morda prenehanja potreb po opravljanju drugih del, ki pa jih delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga niti ne opravlja ali jih opravlja v zelo majhnem obsegu.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 4. 2015, ugotovitev obstoja delovnega razmerja, poziv na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 25. 5. 2015 dalje. Odločilo je tudi, da stranki krijeta sami svoje stroške postopka.

Sodišče prve stopnje je sprejelo navedbe toženke o upadu prodaje izdelkov v prvem tromesečju leta 2015 in v tej povezavi potrdilo pravilnost odločitve toženke, da je ukinila eno delovno mesto koordinatorja izobraževanja, na katerem je bila zaposlena tožnica (pravilno: zmanjšala število izvajalcev za eno delavko), "saj je bilo ugotovljeno, da se lahko del nalog tega delovnega mesta prerazporedi na druga delovna mesta, in sicer sodelavcem v Indiji; del nalog pa se bo prenehal izvajati".

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Kot neutemeljen je zavrnilo pritožbeni očitek tožnice, da se razlogi za odpoved ne nanašajo na toženko, temveč na drugo pravno osebo. Pri tem je tudi poudarilo, da je toženka v spis vložila sklep o ukinitvi delovnega mesta koordinator izobraževanja in da za presojo ni odločilno, da ni predložila posebnih listinskih dokazov o zmanjšanju prodaje. Zavrnilo je tožničin ugovor, da odpovedni razlog še ni obstajal v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem ni bila bistvena pritožbena navedba, da toženka ni predložila pogodb z delavci v Indiji oziroma zunanjimi izvajalci, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožničina dela prevzela njena sodelavka. Zavrnilo je tudi pritožbene trditve tožnice, da bi morala toženka izvesti odpoved večjemu številu delavcev, saj je šlo za pritožbene novote, ki jih ni bilo mogoče upoštevati.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V reviziji uvodoma izpostavlja, da mora delodajalec dokazati obstoj poslovnega razloga, saj ta ne sme biti navidezen; obstajati mora že v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne sme predstavljati morebitnega bodočega negotovega dejstva. Navaja, da se razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice ne nanaša na poslovanje toženke, temveč druge družbe (A. iz Danske). Toženka v odpovedi ni utemeljila, zakaj bi domnevno nižja prodaja tuje družbe vplivala na njeno poslovanje, poslovnega razloga pa tudi ni dokazala, saj za svoje trditve ni predložila nobenih dokazil o zmanjšanju prodaje pri A. glede na planirano prodajo, niti o tem, kako bo to vplivalo na poslovanje toženke. Tožnica je priskrbela nasprotne dokaze - bilance, iz katerih je izhajalo, da je toženka povečala čiste prihodke od prodaje itd. in s tem zagotovo vzpostavila vsaj dvom o tem, da se je že v prvih mesecih leta 2015 vse poslovanje obrnilo na glavo in da je zato treba odpuščati. Obenem je toženka že sredi leta 2015 zaposlovala nove ljudi, tudi na delovnem mestu tožnice. Iz odpovedi tudi izhaja le ocena toženke, da bo prišlo do upada prodaje izdelkov v okviru produktnih linij PL 08 in PL 28, torej poslovni razlog v trenutku odpovedi še ni bil podan; tudi če bi to držalo, do reorganizacije v času odpovedi (še) ni prišlo. Toženka se opira na razloge, ki bodo v prihodnosti šele nastali, če sploh, saj v odpovedi navaja, da bo delo, ki ga je opravljala tožnica, morala prenesti na delavce v Indiji in delo v bodoče razporediti med druge zaposlene. V zvezi s tem navaja, da je B. B., ki je po odhodu tožnice nadomeščala drugo delavko na istem delovnem mestu (koordinator izobraževanja), ostala v delovnem razmerju tudi po tem, ko se je druga delavka vrnila s porodniške itd., pa tudi, da njeno delo sploh ni bilo povezano s proizvodnjo produktne linije PL08, s produktno linijo PL28 pa samo v manjši meri, saj je opravljala koordinacijo izobraževanj za produktne linije PL 02, 03, 20, 21, 22, 34, za katere toženka ni izkazala nobenega upada. Tudi navedba v odpovedi, da je realizirana prodaja v A. v prvih treh mesecih za 9,1 % nižja od planirane, ne pove, koliko se to nanaša na programsko linijo PL28, za katero je tožnica, poleg ostalega, opravljala delo koordinatorja izobraževanj. Zato odpoved tožnici ne predstavlja optimizacije poslovanja, ki bi bila v vzročni zvezi s poslovnim razlogom.

4. V odgovoru na revizijo toženka prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Navaja, da se revizijske navedbe delno nanašajo na razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, da so neustrezne revizijske navedbe o bilančnih podatkih za leto 2014, saj so pomembni podatki za 2015, da je toženka skupno število zaposlenih zmanjšala, da je razlog zmanjšanja realizacije obstajal že v času odpovedi, da je tudi prenos nalog povsem avtonomna odločitev delodajalca, toženka pa je jasno navedla, da bo določena opravila ukinila, določena prenesla na preostale zaposlene, določena pa prenesla na zunanje izvajalce, kar sta sodišči pravilno povzeli. Če delodajalec ukini določene naloge, ne obstaja obveznost predložitve dokazov o tem, katere naloge je prenesel. V zvezi z zaposlitvijo delavke B. B. toženka pojasnjuje, da prenehanje njenega delovnega razmerja za določen čas ni bilo avtomatsko vezano na vrnitev delavke C. C. iz porodniške, temveč na datum prenehanja po pogodbi za določen čas, prav tako je ta delavka do vrnitve sodelavke opravljala svoje delo. Kasneje so to delavko spet zaposlili, vendar je ta zaposlitev spadala pod drugo poslovno enoto in nima povezave z delom, ki ga je opravljala tožnica. Prereka tudi navedbe tožnice, da je skrbela za koordinacijo drugih produktnih linij. Tožnica teh navedb ni nikoli izkazala in dokazala, temveč je bilo nasprotno dokazano, da je bila zadolžena zgolj za liniji PL08 in PL28. 5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Sodišče presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le) okviru dejanskega odpovednega razloga, kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej 87. člen ZDR-1). Delodajalec v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov.

8. Iz tožničine odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja sklicevanje na realizirano prodajo A. v prvih treh mesecih leta 2015, ki je bila nižja kot v prejšnjem letu in nižja od planirane, dejstva da toženka s svojo proizvodnjo zagotavlja približno 70 % deleža prodaje A. za produktno linijo PL08 in nato sklicevanje na oceno, da bo prodaja na letnem nivoju v Rusiji količinsko za izdelke pri toženki (za produktno PL08 in PL28) nižja od leta 2014. Zaradi tega sta vodstvi A. in toženke ugotovili, da se morajo prilagoditi stanju na trgu in zagotoviti pravo razmerje med potrebo na trgu in resursi, ter "pripravili prestrukturiranje in optimizacijo poslovanja in ugotovili, da bodo lahko del odgovornosti koordinatorja izobraževanja prerazporedili na druga delovna mesta, in sicer sodelavcem v Indiji, del odgovornosti pa bodo prenehali opravljati." Direktor je sprejel 20. 4. 2015 sklep o ukinitvi enega delovnega mesta koordinatorja izobraževanja.1

9. Iz te dejanske opredelitve odpovednega razloga torej izhaja, da se ta povezuje z (bodočo) oceno zmanjšanja prodaje na letnem nivoju tudi za izdelke toženke v letu 2015. Tožnica zato neutemeljeno navaja, da se odpovedni razlog ne nanaša tudi na poslovanje toženke, temveč A. (za katero je toženka pojasnila, da predstavlja eno od poslovnih enot skupine A.). Pravilno pa se tožnica navezuje na to, da gre pri opredelitvi poslovnega razloga predvsem za povezavo ocene zmanjšanja bodoče prodaje, v prvi vrsti na produktni liniji PL08, saj naj bi toženka zagotavljala približno 70 % deleža prodaje A. prav za to produktno linijo. Zmanjšanje na produktni liniji PL 28 je le ocenjeno zmanjšanje, brez jasnih podatkov, da je tudi na tem segmentu že prišlo do zmanjšane prodaje A. 10. Revizijsko sodišče je že obrazložilo, da delodajalec lahko utemeljuje prenehanje potrebe po delu delavca tudi z napovedovanjem prihodnjih poslovnih oziroma ekonomskih gibanj, vendar mora takšna napoved temeljiti na razumno utemeljeni metodi.2 To izhodišče je zlasti pomembno glede na podatek, da je toženka v letu 2014 poslovala zelo uspešno, da ocena bodočih dogodkov izhaja le iz podatkov za tri mesece v letu 2015,3 o tem na katere produktne linije se nanaša in na povezavo teh podatkov z obrazložitvijo, da "bodo pri toženki lahko del odgovornosti koordinatorja izobraževanja prerazporedili na druga mesta, in sicer sodelavcem v Indiji, del odgovornosti pa bodo prenehali izvajati". Na ta način gre za utemeljitev poslovnega razloga (ki se nazadnje kaže v zmanjšanju za enega delavca na delovnem mestu koordinatorja izobraževanja) z oceno bodočega zmanjšanja poslovanja,4 oziroma predvidevanja, ki ni povezano z dejanskim takojšnim prenosom dela nalog, temveč z morebitnim bodočim prenosom dela nalog na delovnem mestu koordinatorja izobraževanja sodelavcem v Indiji in prenehanjem izvajanja nekih (nekonkretno določenih) nalog (v odpovedi "odgovornosti"). Zato tožnica utemeljeno navaja, da gre za oceno toženke o morebitnih bodočih dogodkih in bodoči reorganizaciji poslovanja, za katero pa vsaj v času odpovedi (vsaj iz dosedanje obrazložitve) še ni jasno, ali bo do nje sploh prišlo v nekem krajšem obdobju po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu, ki temelji na bodočem planiranja nepotrebnosti nalog določenega delovnega mesta, ta pa na oceni podatkov o zmanjšani bodoči prodaji, se tudi sicer ne more nanašati na neko oddaljeno prihodnost, še zlasti pa ne sme biti povsem hipotetično.

11. V nadaljevanju tožnica obstoj odpovednega razloga tudi utemeljeno povezuje z vprašanjem, ali se poslovni razlog, tudi če je obstajal, sploh lahko nanaša na tožničino delovno mesto. Vseskozi (že v tožbi) je namreč zatrjevala, da delo na njenem delovnem mestu koordinator izobraževanja ni bilo povezano s proizvodnjo produktnih linij PL08 (kar naj bi bilo po odpovedi pogodbe o zaposlitvi glavni razlog za prestrukturiranje oziroma optimizacijo poslovanja) in da je delala za produktno linijo PL28 le v manjši meri, sicer pa je koordinirala izobraževanje za produktne linije 02, 03, 20, 21, 22 in 34. 12. Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi posameznega delavca (zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca), torej mora tudi izhodišče sodne presoje zakonitosti odpovedi izhajati iz ugotovitve prenehanja potreb po delu, ki ga delavec opravlja v skladu s pogodbo o zaposlitvi in ne morda prenehanja potreb po opravljanju drugih del, ki pa jih delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga niti ne opravlja ali jih opravlja v zelo majhnem obsegu.

13. Glede na navedeno sodišči druge in prve stopnje nista pravilno uporabili materialnega prava pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici v okviru dejanskih razlogov, ki so v tej odpovedi navedeni, prav zaradi tega pa je prišlo do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. To je v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP narekovalo razveljavitev sodb sodišč nižje stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

14. V ponovnem postopku naj sodišče izhaja iz dejanske opredelitve odpovednega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ponovno in bolj natančno ugotovi morebitno utemeljenost prenehanja potreb po delu delavca z oceno prihodnjih poslovnih dogodkov oziroma ekonomskih gibanj za toženko, jasno ugotovi tudi dejstva o tem, za katere produktne linije in v kakšnem obsegu je tožnica opravljala delo, v nadaljevanju pa tudi o zaposlovanju B. B., ki naj bi (sicer v nasprotju z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki navaja drugače5) začasno prevzela tožničino delo, in njenem dejanskem delu vsaj do 30. 9. 2015, torej tudi po vrnitvi C. C. s porodniškega dopusta.6 Sodišče naj tudi natančneje ugotovi dejstva v zvezi z novim zaposlovanjem pri toženki v letu 2015, zlasti v zvezi s tem, za katere produktne linije pri toženki je šlo. Ob ponovnem sojenju je opozoriti tudi na določbo 84. člena ZDR-1. 15. Zaradi razveljavitve sodb sodišč druge in prve stopnje je revizijsko sodišče pridržalo odločitev o stroških postopka v zvezi z revizijo in odgovorom na revizijo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Navedba o ukinitvi delovnega mesta v tožničini odpovedi ni točna, saj je očitno prišlo le do zmanjšanja za enega izvajalca na tem delovnem mestu in ne do ukinitve delovnega mesta. 2 Sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 233/2016 z dne 10. 11. 2015. 3 Konkretno preverljivih podatkov v spisu ni. 4 Pa še to na podlagi nekih splošnih podatkov, predvsem v povezavi s PL08. 5 Saj ne govori o prenosu nalog na B. B., temveč morebitnem prenosu na delavce v Indijo. 6 V zvezi s tem je treba ugotoviti, kaj je B. B. dejansko delala, preveriti pa tudi podatek o njeni kasnejši zaposlitvi pri toženki, ki naj bi bila zaposlitev na istem delovnem mestu (glej tudi navedbe v odgovoru na revizijo).