Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Četudi je s prekoračitvijo zahtevka (ali predloga) storjena procesna kršitev v tožnikovo abstraktno priznano korist, ima ta zoper takšno odločitev pravico do pritožbe.
1. Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje v točki II. izreka spremeni tako, da se pri nepremičnini z identifikatorjem 4.E, podvložek št. 3978/4 k.o. .... dovoli vknjižba lastninske pravice v korist S..., d.o.o., ... le do deleža 484/10000. 2.Vpis lastninske pravice v višjem deležu, ki je bil glede v točki 1. tega sklepa navedene nepremičnine opravljen na podlagi izpodbijanega sklepa, se izbriše. 3.Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa o dovolitvi vpisa.
V tej zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje po tem, ko je vzpostavilo zemljiškoknjižne listine, med drugim dovolilo tudi vpis lastninske pravice na predlagatelja pri nepremičnini, ki je opisana v izreku, do celote.
V pritožbenem roku je predlagatelj na sodišče naslovil vlogo, v kateri predlaga popravo sklepa oziroma vlogo, ki naj se jo podredno obravnava kot pritožbo. Opozarja, da je očitno prišlo do napake. Sklep o vknjižbi lastninske pravice namreč ni izdan skladno s predlogom predlagatelja. Predlagatelj je pri podvložku št. 3978/4 z identifikacijsko številko 2636-3858-4 k.o. ..., ki obsega stanovanje z oznako 4, ..., v etaži številka pet in ena, predlagal vknjižbo lastninske pravice do solastniškega deleža 484/10000. Sodišče pa je vknjižilo lastninsko pravico predlagatelja do celote.
Pritožba je utemeljena.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče vpisalo lastninsko pravico predlagatelja v višjem solastninskem deležu, kot je sam zahteval. Predlagatelj, ki se s takšno prekoračitvijo predloga (čeprav v njegovo korist) ne strinja, ima pravni interes za takšno spremembo izpodbijane odločitve, da bo ta v mejah postavljenega predloga. Sestavna prvina vsake pravice je namreč upravičenje, da njegov subjekt abstraktno upravičenje uresniči ali pa tega ne stori. V skladu s takšno zasnovo pojma pravice je zato tudi načelo, da nikomur ni mogoče prisilno dodeliti pravice. Sicer pa je vsebinsko pritožba pravilna. Predlagana je bila le vknjižba lastninske pravice na sporni nepremičnini do deleža 484/10000 in ne do celote, kot je predlagatelja vknjižilo sodišče prve stopnje. Tako je podana bistvena kršitev postopka in prekoračitve tožbenega zahtevka oziroma v tem primeru zemljiškoknjižnega predloga (prim. 2. člen ZPP) (1). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1(2) spremenilo v skladu s pritožbenim predlogom.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007), ki se na podlagi 2. odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008) še uporablja v tem pritožbenem postopku.
(2) Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003).