Jedro

Če je investitor obstoječi objekt porušil in gradi novega, gre za novo gradnjo. Vsaka nadomestna gradnja, pa čeprav v enakih gabaritih, kot jih je imel na istem mestu prej stoječi objekt, se namreč šteje za novogradnjo, zanjo pa je treba pred pričetkom del pridobiti ustrezno pravnomočno upravno dovoljenje. Če pa investitor takšnega dovoljenja nima, mora organ urbanistične inšpekcije izreči ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.2.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo urbanistične inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 15.9.2000, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora v roku 60 dni po prejemu te odločbe na zemljišču s parc. št. 915/2 k.o. T.p. odstraniti stanovanjski objekt v izgradnji tlorisnih dimenzij 12,00 m x 6,00 m, zidan iz siporex blokov v višini pritličje in mansarda, ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Za navedeni objekt veljajo prepovedi priključitve na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja, dodelitev hišne številke, prijava stalnega in začasnega prebivališča, vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjskonajemnih ali drugih dejavnosti v njem, prometa z njim ali z zemljiščem, na katerem stoji, ter sklenitve kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. Če tožnik ne bo opravil naloženega dejanja, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške; stroške postopka, nastale z morebitno izvršbo bo plačal tožnik, pritožba zoper navedeno odločbo pa ne zadrži njene izvršitve.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik investitor spornega posega v prostor. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 18.9.1998, saj se ta nanaša na popolnoma druga dela, kot jih je tožnik izvedel. Iz zapisnika, sestavljenega ob inšpekcijskem ogledu dne 4.8.2000, ki ga je tožnik brez pripomb podpisal, je razvidno, da gre za novogradnjo. Tožnik je na posebno vprašanje celo navedel, da se je obstoječi objekt porušil in da gradi novega. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na gradbeno dovoljenje iz leta 1943, saj se to nanaša na druge investitorje in drug poseg v prostor. Organ urbanistične inšpekcije na podlagi 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97, v nadaljevanju: ZUN) odloča v skrajšanem postopku, zato lahko odloči brez zaslišanja stranke. V obravnavani zadevi pa je bil tožnik pri ogledu prisoten in je imel možnost podati izjavo na zapisnik, kar je tudi storil. Tožena stranka pa je tožniku tudi pravilno pojasnila, da je na podlagi prvostopne odločbe treba vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred nedovoljenim posegom v prostor. Tožnikovo sklicevanje na stene iz siporexa ter ostale gradbene elemente pa je neumestno.

Tožnik se v pritožbi sklicuje na gradbeno dovoljenje z dne 11.3.1943, odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 18.9.1998 in odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 16.5.2001. Posebej navaja, da ni sporno, da je pravni naslednik iz navedenega gradbenega dovoljenja, saj je na podlagi tega nasledstva pridobil obe navedeni odločbi o dovolitvi priglašenih del, od katerih se ena nanaša tudi na obnovo notranje in zunanje stene s siporexom. Ta poseg pa naj bi bil po odločbi upravne enote dovoljen, po odločbi urbanistične inšpektorice pa ne. Sodišče prve stopnje je kršilo postopkovna pravila, ker tožniku ni dalo možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo oziroma pritožbo. Odločilo je celo, da je neutemeljeno tožnikovo sklicevanje na gradbeno dovoljenje iz leta 1943. Tožnik je nepremičnino, na katero se nanaša navedeno gradbeno dovoljenje, kupil leta 1988, za kar je predložil dokaze. Sodišče prve stopnje je s tem "prerekalo" veljavne zemljiškoknjižne listine in kupoprodajno pogodbo ter spregledalo, da je za pridobitev odločbe o dovolitvi priglašenih del treba predložiti gradbeno dovoljenje. S tem, ko je odločilo, da ne gre za vzdrževalno obnovitvena dela, je potrdilo odločitev urbanistične inšpektorice, ki je odločala brez zaslišanja stranke in pregleda tožnikovih listinskih dokazov. Takšno ravnanje pa je v nasprotju s človekovimi pravicami, ki izvirajo iz premoženjskih pravic, pa tudi iz uskladitvenega sporazuma, ki ga je Slovenija podpisala v okviru zapiranja poglavij po pridružitvenemu sporazumu z EU. Ker je inšpektor dolžan ugotoviti, kdo je lastnik oziroma investitor spornega objekta, ter po uradni dolžnosti preveriti, ali zanj obstoji gradbeno oziroma sorodno dovoljenje, sklicevanje na tožnikov podpis na zapisniku nima nobene teže.V primerih, ko je izdano gradbeno dovoljenje, pa je za vsa dejanja pristojen gradbeni inšpektor. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju s 3. točko 3. odstavka 25. člena ZUS, s čimer je bistveno kršilo postopkovna pravila, zato smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in za zavrnitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. V tem upravnem sporu izpodbijani ukrep urbanistične inšpekcije temelji na 1. odstavku 73. člena ZUN, ki se odredi v primeru, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del. Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, zlasti pa zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 4.8.2000, iz katerega izhaja, da je tožnik sam navedel, da je obstoječi objekt porušil in da gradi novega, po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da gre v obravnavani zadevi za novo gradnjo. Vsaka nadomestna gradnja, pa čeprav v enakih gabaritih kot jih je imel na istem mestu prej stoječi objekt, se namreč šteje za novogradnjo, zanjo pa je treba pred pričetkom del pridobiti ustrezno pravnomočno upravno dovoljenje. Če pa investitor takšnega dovoljenja nima, mora urbanistični inšpektor izreči ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN. Ker gre v obravnavani zadevi za novogradnjo, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se tožnik ne more sklicevati ne na odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 18.9.1998 niti na gradbeno dovoljenje z dne 11.3.1943, saj se noben od navedenih aktov ne nanaša na novogradnjo, ki jo je izvedel tožnik. Iz enakih razlogov pa niso utemeljeni tudi vsi ostali pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na navedeno gradbeno dovoljenje. Na odločitev v obravnavani zadevi pa ne vpliva niti odločba o dovolitvi priglašenih del z dne 16.5.2001, saj ZUN določa, da mora investitor za graditev objektov in naprav pred pričetkom del pridobiti ustrezno pravnomočno upravno dovoljenje. Ker se zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje prvostopne odločbe, takrat pa tožnik ustreznega pravnomočnega upravnega dovoljenja ni imel, sta po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka pravilno presodila, da je izrečeni ukrep urbanistične inšpektorice pravilen in zakonit. Pritožbeno sodišče tudi meni, da se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo tudi na določbo 76. člena ZUN, ki izrecno določa, da organ urbanistične inšpekcije odloča o inšpekcijskem ukrepu v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, zato niso podane zatrjevane bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.