Jedro

Tožnik svoj zahtevek utemeljuje z razlogom, ki ga pri prvi prošnji ni navajal, čeprav je bilo to dejstvo znano in je obstajalo že pred odločitvijo pristojnega organa v postopku priznanja mednarodne zaščite.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

2.V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je tožnik podal prvi zahtevek za uvedbo ponovnega zahtevka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Za vložitev zahtevka za uvedbo ponovnega postopka se je odločil, ker ga v Kraljevini Maroko čaka služenje vojaškega roka, česar pa v osebnem razgovoru ni navajal, ker se je bal, da ga ne bi vrnili nazaj v izvorno državo, čeprav je bil v prejšnjih postopkih pozvan, da mora čim bolj podrobno navesti vse okoliščine in dejstva, zaradi katerih je zapustil izvorno državo. Vojaškega roka noče služiti, ker se noče ukvarjati z orožjem. Novih dejstev oziroma dokazov, ki so se pojavili po izdaji odločitve o prošnji za priznanje mednarodne zaščite, nima. Tožnik je povedal, da je dejstvo, da ne želi služiti vojaškega roka, obstajalo že pred izdajo odločbe, vendar ga ni navajal že pri prvem postopku. Tožnik je dne 2. 9. 2024 priložil obvestilo glede izpolnitve statističnega obrazca za vojaško službo.

3.V nadaljevanju obrazložitve sklepa tožena stranka navaja, da je tožnik predhodno že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila z odločbo z dne 27. 3. 2024 zavrnjena kot očitno neutemeljena in 9. 7. 2024 postala pravnomočna po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. I Up 170/2024 z dne 5. 8. 2024.

4.Zakon o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) v prvem odstavku 64. člena določa, da mora državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila prošnja v Republiki Sloveniji že pravnomočno zavrnjena in želi vložiti ponovno prošnjo, pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve. Lahko pa so obstajali tudi že v času prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati.

5.Tožnik svoj zahtevek utemeljuje z razlogom, ki ga pri prvi prošnji ni navajal. Vendar pa je bilo to dejstvo znano in je obstajalo že pred odločitvijo pristojnega organa v postopku priznanja mednarodne zaščite. Tožnik je v zahtevku povedal, da ni navedel zadržka glede služenja vojaškega roka, ker se je bal, da ga ne bi vrnili v Maroko. Tožnik ni izkazal, da tega ne bi mogel navesti brez svoje krivde. Tožnik torej tega razloga ni navedel po lastni odločitvi, čeprav je zanj vedel. Poslal je obvestilo glede izpolnitve statističnega obrazca za vojaško službo, ki ne vsebuje ključnega podatka, in sicer datuma izdaje, zato tudi ni mogoče potrditi časovnice nastanka. Priloženi dokument je poziv k izpolnitvi statističnega obrazca za vojaško službo na spletni strani in ne vabilo, da se kandidat oglasi v kasarni. S tem ni uspel dokazati, da bi ta dokaz nastal po izdaji odločbe. Glede na to, da tožnik ni bil v izvorni državi in da iz njegovih izjav izhaja, da zahtevka ni oprl na nova dejstva, saj ni navedel nobenih objektivnih razlogov, ki bi bili na njegovi strani in iz katerih bi izhajalo, da novih okoliščin brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v prvem postopku, tožena stranka ugotavlja, da tožnik ni izpolnil pogojev iz 64. člena ZMZ-1 in je njegovo vlogo zavrgel.

6.Tožnik v tožbi meni, da je navedel novo dejstvo, ki povečuje verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Povedal je, da bi moral v Maroku odslužiti vojaški rok, on pa ga je zapustil, ne da bi ga odslužil. V primeru vrnitve ga čaka zaporna kazen. To pa pomembno povečuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik nasprotuje orožju, zato v vojsko ni želel in še vedno ne želi iti. Boji se, da bo v zaporu deležen nečloveškega in ponižujočega ravnanja. Tožnik je mlad, neizobražen in preplašen in čuti izrazit strah pred posledicami svojega ravnanja. Meni, da s tem, ko tega dejstva ni navedel že v predhodnem postopku, ni mogoče šteti, da ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega človeka. Povprečen človek ni obremenjen s strahom pred zaporno kaznijo. Poleg tega je tožena stranka v sklepu tudi navedla, da tožnik ni predložil nobenega osebnega dokumenta s sliko. Tožena stranka je v pravnomočni odločbi, s katero je zavrnila njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, navedla, da sprejema, da sta tožnikovo ime in priimek takšna, kot ju je navedel pri podaji prošnje in na osebnem razgovoru. To pomeni, da že takrat ni problematizirala resničnosti njegovega imena in priimka in je s tem sprejela njegovo identifikacijo. Poleg tega niti ob ustnem sprejemu zahtevka za ponovni postopek ni zahtevala, da predloži osebni dokument. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.

7.Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik nima novih dejstev oziroma dokazov, ki so se pojavili po izdaji odločitve o prošnji za priznanje mednarodne zaščite. Pojasnil je, da pri prvi prošnji za mednarodno zaščito ni povedal, da ne želi služiti vojaškega roka, a je tudi povedal, da je to dejstvo obstajalo že pred izdajo odločbe, vendar ga ni navajal že v prvem postopku. Nobenih dokazov nima, ki bi se pojavili po izdaji odločbe. Tožena stranka meni, da tožnik ni navedel nobenih spremenjenih novih okoliščin, ki bi bistveno povečevale verjetnost za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik je povedal, da sicer ima nov razlog, vendar pa je ta obstajal že v času ob podaji prve prošnje za mednarodno zaščito, a ga takrat ni navajal. Nadalje tožena stranka navaja, da istovetnost tožnika ni nesporno ugotovljena. Do dokaza o nasprotnem tožena stranka sprejema, da sta ime in priimek tožnika takšna, kot ju je navedel pri podaji prošnje in na osebnem razgovoru ter pri zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8.Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da tožena stranka v sklepu ni dokazno ocenila tožnikove krivde, da dejstev v zvezi s služenjem vojaškega roka ni uveljavljal že v predhodnem postopku. Morala bi oceniti vse okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev tožnikove krivde, da novega dejstva ni navajal že v predhodnem postopku.

9.Sodišče je v navedeni zadevi dne 27. 9. 2024 opravilo glavno obravnavo, na kateri je vpogledalo v listine upravnega in sodnega spisa ter zaslišalo sodnika. Tožnik je na zaslišanju povedal, da o tem, da ima težave s služenjem vojaškega roka, ni spregovoril že v prejšnjem postopku zato, ker se je bal, da bo prisilno vrnjen v Maroko, tako kot se je to zgodilo z njegovim prijateljem, ki je bil v Franciji.

10.Tožba ni utemeljena.

11.ZMZ-1 v prvem odstavku 64. člena med drugim določa, da mora državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito in želi vložiti ponovno prošnjo, pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZMZ-1 morajo novi dokazi ali dejstva iz prvega odstavka nastati po izdaji predhodne odločitve. Novi dokazi ali dejstva so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prvega odstavka brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati.

12.Sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev tožene stranke v izpodbijanem sklepu. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik svoj zahtevek utemeljuje z razlogom, ki ga pri prvi prošnji ni navajal, čeprav je bilo to dejstvo znano in je obstajalo že pred odločitvijo pristojnega organa v postopku priznanja mednarodne zaščite. Prav tako je pravilno ugotovila, da tožnik ni izkazal, da tega ne bi mogel navesti brez svoje krivde.

13.V zvezi s tožbeno navedbo, da je tožnik ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito navedel novo dejstvo, je to sicer res, vendar pa to novo dejstvo ni moglo biti v upravnem postopku upoštevno, ker ga ni navajal že v postopku do izdaje odločbe, čeprav je zanj vedel, in pri tem ni izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati. Zaradi tega tudi ni mogoče upoštevati tožbenih navedb o tem, kaj grozi tožniku v Maroku, če se ne bi odzval vabilu na služenje vojaškega roka, iz razloga, kot je bil že pojasnjen, to je, da ni imel opravičljivega razloga, da o tem ni govoril že v postopku do izdaje odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.

14.Glede tožbenih navedb, da tožniku ni mogoče očitati, da ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ko tega dejstva ni navedel že v predhodnem postopku, pa sodišče ugotavlja, da ni bilo nikakršnih ovir, da o tem ne bi mogel spregovoriti že v prvotnem postopku. Pri podaji prošnje za mednarodno zaščito je bil seznanjen s tem, da so njegovi podatki in izjave v postopku mednarodne zaščite varovani v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v skladu z ZMZ-1 (str. 1 prošnje). Prav tako je bil na osebnem razgovoru opozorjen na zaupnost postopka po ZMZ-1 in Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Tožnik je bil opozorjen, da je osebni razgovor zaupne narave in da mora na vsa vprašanja odgovoriti čim bolj natančno in po resnici. Seznanjen je bil s tem, da mora sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem ali resno škodo, omogočiti pristojnemu organu dostop do vseh razpoložljivih dokazov, predložiti vse listine in potrdila, ki jih ima in ki so lahko pomembna za postopek oziroma podati verodostojno in prepričljivo obrazložitev vseh razlogov, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, če dokazov ni. Tožnik je potrdil, da je razumel vse, kar je bilo povedano (str. 1 in 2 zapisnika o osebnem razgovoru). Ob koncu razgovora je dobil vprašanje, ali bi na koncu rad še kaj dodal, kar ni bil vprašan in želi povedati, ker je pomembno za njegov postopek in je odgovoril, da česa takega nima (str. 5 zapisnika o osebnem razgovoru). Po vseh teh opozorilih ni nobenega razloga, da ne bi mogel o služenju vojaškega roka povedati že v prvotnem postopku.

15.Neutemeljene so tudi tožnikove navedbe v pripravljalni vlogi, da izpodbijani sklep ni dovolj obrazložen v delu opisovanja tožnikove krivde za to, da dejstva o služenju vojaškega roka ni uveljavljal že v predhodnem postopku. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da pri podaji prošnje zadržkov glede služenja vojaškega roka ni navedel, ker se je bal, da ga ne bi vrnili v Maroko, nakar tožena stranka zaključuje, da tožnik ni izkazal, da tega ni mogel navesti brez svoje krivde. Izpostavil je zgolj to, da tega ni povedal, ker se je bal, da bi ga vrnili v Maroko. Ker tožnik glede tega ni povedal nič več, se tožena stranka po mnenju sodišča tudi ni mogla dovolj dokazno opredeliti.

16.Tožbene navedbe, ki se nanašajo na to, da doslej tožnikova istovetnost ni bila sporna, pa so po mnenju sodišča nerelevantne za to zadevo, saj je bil razlog za zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka v tem, da ni bilo mogoče upoštevati tožnikovih navedb glede služenja vojaškega roka, ker je to dejstvo obstajalo že v predhodnem postopku in ga tožnik takrat brez upravičenega razloga ni uveljavljal. Iz navedenih razlogov niso podani vsi elementi iz tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, da bi bilo možno ugoditi tožnikovi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito, ker niso podani opravičljivi razlogi za to, da novih dejstev tožnik ni navajal že v predhodnem postopku za priznanje mednarodne zaščite.

17.Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 64, 64/1, 64/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.